Ta hip v Sloveniji ni polno zaseden niti en dom za starejše občane, saj morajo v času epidemije covida-19 zagotavljati prostor za rdeče in sive cone, je za Radio Slovenija poročala Alenka Terlep. Na vprašanje, koliko razpoložljivih postelj je v resnici na voljo, je Valerija Lekić Poljšak iz Skupnosti socialnih zavodov povedala, da gre okvirno za 800 postelj.

Te so praviloma v tistih domovih, kjer se spopadajo z večjim izbruhom okužb. Kljub vsemu, kako je mogoče, da ob 2000 nujnih primerih, starejših s slabo zdravstveno sliko, sobe ostajajo prazne?

Odgovor je v tem, da imajo ljudje glede izbire posameznega doma svoje želje, saj želijo, kot je povedala sogovornica, prebivati v "točno določenem domu in v točno določeni kategoriji sobe".

V domovih so še vedno na voljo tudi tri- in štiriposteljne sobe, kar ni ravno to, kar bi si želeli na stara leta, starostniki želijo tudi ostati v istem kraju, kjer imajo svoje bližnje in socialno mrežo. In kje je stiska najhujša? "V večjih mestnih središčih, medtem ko v manjših občinah čakajočih iz posameznih občin praktično ta trenutek ni," je še za Radio Slovenija razložila Lekić Poljšakova.

Ob sprejemu v dom velja poseben režim, najprej mora biti oseba nameščena v sivo cono: "Po enem tednu, ko odvzamemo bris zaradi koronavirusa, stanovalce šele lahko namestimo v njihove prave sobe." Ko bodo zastarele kapacitete preuredili v sodobnejše, bo vsaj 1000 postelj manj, zato je jasno, da v Sloveniji nujno potrebujemo izgradnjo novih domov, je še poročala Alenka Terlep.

Sorodna novica Sindikat upokojencev: Oskrbovancem domov se nepravično dodatno zaračunava covidno zdravljenje

Zaradi covida-19 stroški oskrbe višji tudi za več sto evrov

Pri tistih varovancih, ki trenutno bivajo v domovih za starejše in so preboleli covid-19, pa se v zadnjem času vrstijo pritožbe zaradi dodatnih stroškov oskrbe. Starostniki, ki po prebolelem covidu-19 potrebujejo več pomoči s strani osebja domov, plačujejo tudi do 500 evrov več kot prej. Sindikat upokojencev je na vlado naslovil pismo, v katerem opozarja, da ti stroški ne smejo biti breme oskrbovancev. Prejeli so tudi več pritožb oskrbovancev in njihovih svojcev. Kot je za oddajo Premagajmo covid-19 na Televiziji Slovenija povedala hči varovanke v enem od domov, ki je želela ostati neimenovana, so njeno mamo zaradi bolezni premestili v rdečo cono. Do takrat so za nego v domu plačevali med 700 in 800 evri, po tem pa se je znesek dvignil na okoli 1100 evrov.

Na vprašanje, ali je tolikšno zvišanje stroškov sploh možno, je v oddaji pojasnjeval tudi Cveto Uršič, državni sekretar na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Kot je razložil, se pri vsakem posamezniku ob sprejemu v dom oceni, kakšno oskrbo potrebuje – ta je razporejena v kategorije od ena do štiri. V zadnji so denimo osebe z demenco, torej s težjimi zdravstvenimi težavami, ki potrebujejo popolno nego in varovanje. V primeru, da stanovalec potrebuje več oskrbe, komisija v domu predlaga prerazporeditev v drugo oskrbno skupino. Če gre za veliko spremembo, denimo za prehod iz prve v četrto kategorijo, se lahko stroški povišajo tudi za več sto evrov. Omenjeno dejstvo je Uršič poskušal ublažiti s podatkom, da v času epidemije oskrbovanci, ki so bili razporejeni v rdečo cono, niso plačevali nobenih dodatnih stroškov. Če so bili predtem v enoposteljni sobi, v rdeči coni pa v večposteljni, pa so po njegovih besedah plačevali nižje stroške.

Sorodna novica Zakaj stanovalci domov zaradi covida-19 plačujejo bistveno višjo oskrbovalnino?

Če oskrbovanec ne more plačati dodatnih stroškov, se lahko obrne na center za socialno delo

Ko iz naslova oskrbe nastanejo dodatni stroški, morajo biti praviloma o tem stanovalci oz. svojci obveščeni. Ali lahko oskrbovanci v primeru, ko jih ne zmorejo plačati, ostanejo tudi brez postelje v domu? Uršič je v oddaji Premagajmo covid-19 pojasnil, da morajo v tem primeru stanovalci dati vlogo na center za socialno delo, kjer potem pokrijejo te dodatne stroške: "Kadar gre za to, da se spremeni zdravstveno stanje, da stanovalec potrebuje več podpore, naj gre k socialni delavki in se pozanima, če je mogoče dati vlogo na zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za uveljavitev dodatka za pomoč in postrežbo ali pa iz enega dodatka v drugega, torej iz manjšega zneska v višjega, ker potrebuje dodatno pomoč."

Podatka o tem, koliko oskrbovancev domov trenutno plačuje dodatno nego zaradi covida-19, pa na pristojnem ministrstvu nimajo. Kar zadeva stroške zdravstvene nege, se na ministrstvu z Zavodom za zdravstveno zavarovanje pogovarjajo o dvigu sredstev, pri stroških, kjer gre za "osnovno oskrbo in bivanje" pa lahko na sredstva države računajo zgolj tisti, ki potrebujejo socialno pomoč.

Po cepljenju starostnikov manjši pritisk na bolnišnice

Po cepljenju proti covidu-19, ki se je konec prejšnjega leta začelo prav v domovih za starejše, pa se je zmanjšal pritisk na bolnišnice. Do danes so z enim ali dvema odmerkoma cepiva precepili 9456 uporabnikov domov ter skupaj 19.739 uporabnikov institucionalnega varstva, med katere poleg domov za starejše spadajo tudi varstveno-delovni centri in centri za usposabljanje, delo in varstvo, so pojasnili na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Okužbe tudi med že cepljenimi stanovalci, te so potekale z blagimi simptomi ali brez njih

Po začetku cepljenja pa je v nekaterih domovih prišlo do okužb z novim koronavirusom tudi med tistimi, ki so že bili cepljeni, a kot so pojasnili v nekaterih domovih, so te okužbe potekale z blagimi simptomi ali celo brez njih.

V Domu starejših občanov Ajdovščina so pojasnili, da je po prvem odmerku cepiva zbolelo 85 oskrbovancev od 90 cepljenih in dva od 30 zaposlenih, ki so se cepili. "Tako stanovalci kot zaposleni so okužbo prebolevali le z lažjimi simptomi, nekaj celo brez vsakršnih simptomov. Le zelo majhen delež z nekoliko izrazitejšimi simptomi, zelo težkih oblik prebolevanja nismo zabeležili," so zapisali.

V novomeškem domu starejših občanov so po decembrskem cepljenju okužbo z novim koronavirusom potrdili pri skoraj štirih petinah stanovalcev oddelka za dementne oz. pri 46 od 59 cepljenih stanovalcev in pri petih od devetih zaposlenih, ki so bili cepljeni. Del zaposlenih so namreč cepili hkrati s stanovalci 27. decembra. Bolezen je pri vseh potekala z blažjimi simptomi, je navedla tamkajšnja direktorica Milena Dular.

Tudi v Koroškem domu starostnikov Črneče so na začetku leta beležili okužbe pri oskrbovancih, ki so bili pred tem cepljeni. Pri vseh je šlo za blag potek bolezni s povišano temperaturo ali brez simptomov, nobeden ni bil hospitaliziran.

Primere okužb so zaznali tudi med zaposlenimi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana po prvem odmerku cepiva. Kot so pojasnili v UKC-ju, so vsi bolezen prebolevali z blagimi simptomi ali brez simptomov, mnogi so za okužbo izvedeli ob rutinskem testiranju.