Pri predsedniku vlade so se sešli aktualni finančni minister Andrej Bajuk, guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, predsednik strateškega sveta za gospodarski razvoj Peter Groznik, najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade Borut Pahor in direktor Ekonomskega inštituta Pravne fakultete France Križanič, ki se ga omenja kot najverjetnejšega novega finančnega ministra. Na sestanek je prišel tudi Mitja Gaspari.

Pahor je takoj po prejetju vabila dejal, da gre za zelo koristen sestanek, po sestanku pa je povedal, da ima lahko slovenska javnost polno zaupanje v stabilnost finančnega sistema.

"Dogovorili smo se o potrebnih ukrepih za to, da bo zavarovana stabilnost finančnega sistema v času med 15. oktobrom, ko se bo ustanovil DZ in se bodo iztekla polna pooblastila sedanje vlade, ter imanovanjem nove vlade, ko bo dobila pooblastila za prevzem odgovornosti za vodenje države," je še dodal.

Vlada sledi dogovorom v evroskupini
Podrobnosti o ukrepih, o katerih so razpravljali na sestanku, bo premier Janša predstavil po seji vlade. Na sestanku vlade bodo sicer obravnavali predlog novele zakona o bančništvu, s katero bo uzakonila začasno neomejeno jamstvo in hranilniške vloge. Ti ukrepi so sprejeti v skladu z načrtom, ki so ga na nedeljskem vrhu v Parizu glede pomoči finančnim ustanovam sprejele članice evroskupine.

Premier Janša je v nedeljo po vrhu evroskupine v Parizu poudaril, da slovenskih bank sicer niso prizadele slabe naložbe, vendar so potrebni takojšnji ukrepi, zato bo Slovenija ukrepala na podlagi sprejetega akcijskega načrta evroskupine, preden kriza resno prizadene prihranke in delovna mesta.

Kot problematične je izpostavil predvsem sklade, pri katerih naj bi po nekaterih ocenah šlo za od milijarde do dve milijardi evrov kapitala, ki so ga vložili slovenski državljani. Po njegovih besedah je treba počakati na bolj zanesljive podatke, bo pa "zagotovo tudi v Sloveniji treba ukrepati".