Prvega junija lani je začela delati vlada Roberta Goloba, ki jo sestavljajo stranke Gibanje Svoboda, SD in Levica. Glavna obljuba in glavna želja ljudi na volitvah je bila, da ponovno živijo v pravni državi, je na novinarski konferenci dan pred prvo obletnico vlade spomnil premier Golob in dodal, da je bila to "prva obljuba, ki smo jo izpolnili". Slovenija je tako po njegovi oceni znova postala "normalna država": "Država, kjer velja pravo, kjer živimo v demokraciji in kjer veljajo pravila odprte družbe." "Vse te tri kriterije smo v celoti izpolnili," je zatrdil premier in dodal, da so najprej "začeli osvobajati medije", začenši z RTV-jem po legalni in legalistični poti: "Vsi drugi bi šli po politični poti in prevzeli oblast nad RTV-jem. Mi smo raje počakali leto dni, prestali referendum, na katerem ste ljudje jasno povedali, da si želite RTV-ja kot javne inštitucije. In danes smo na točki, ko je zakon uveljavljen."

Sorodna novica Poslanci in poslanke s 53 glasovi podpore potrdili vladno ekipo Roberta Goloba

Načela pravne države so se po Golobovem zatrjevanju ves čas držali, "tudi takrat, ko nam je bilo to na videz v škodo, v kratkoročno škodo vlade, dolgoročno pa v korist Slovenije." Zatrdil je, da so sodelovali tudi s civilno družbo z obeh polov oz. "s tistimi, ki so protestirali prej, in tistimi, ki demonstrirajo danes". Od vseh pa, je še poudaril, zahtevajo isto: spoštljiv dialog. Ta je po Golobovem mnenju "znak normalnosti in nove Slovenije".

Energetska draginja, inflacija, rast cen hrane

Poudaril je, da njegovo vlado od vseh prejšnjih razlikuje predvsem način spoprijemanja s krizo, saj so se, kot je dejal, z njo spoprijeli "na miroljuben, demokratičen in pravni način". Zatrdil je, da je bila Slovenija ne le uspešna pri spopadanju z energetsko krizo, ampak je "kazala pot celi Evropi". Druga kriza, na katero je opozoril Golob, so bile naravne nesreče, s katerimi se je Slovenija spoprijemala v zadnjem letu – od največjega požara v zgodovini Slovenije do motenj s preskrbo z vodo v slovenski Istri in poplav.

Dotaknil se je tudi draginje – čeprav sveži podatki o inflaciji kažejo na upadanje inflacije (po podatkih Sursa je bila 8,3-odstotna), pa je dogajanje med februarjem in aprilom po Golobovih besedah pokazalo, da cene hrane v Sloveniji rastejo bolj kot v Evropi. "Zato smo danes oz. je minister za gospodarstvo skupaj s kmetijskih ministrstvom podpisal uredbo o spremljanju cen hrane in proizvodov po celi verigi – od kmeta do trgovca." Kot je dodal, gre za ukrep, po katerem do zdaj ni posegla še nobena vlada, veljal pa bo šest mesecev, "Vlada bo spremljala cene po celi verigi." "Ugotovili bomo, kdo v verigi ima neupravičene dobičke in kdo ima oderuške marže, ker prostovoljni ukrepi očitno niso bili zadostni in sprejeti."

Čakalne vrste v zdravstvu se kljub dodatnim 100 milijonom niso skrajšale

Glede reševanja težav v zdravstvu je Golob priznal, da je bil lani sprejet interventni zakon za ureditev razmer v zdravstvu "le delno uspešen". Kot pravi, se čakalne dobe kljub dodatnim 100 milijonom sredstev niso skrajšale, zato bodo zakon popravili, da "bo ciljno usmerjen in bo bolj skrajševal tiste čakalne vrste, ki so res pomembne z vidika ogrožanja človeških življenj, mogoče malo manj za kakšne nadstandardne storitve".

Ustavne spremembe in davčna reforma

Golob je dejal, da so na vladi ugotovili, da je končno dozorel čas za nekatere spremembe ustave, konsenz zanje pa so iskali "z vsemi zdravimi silami v parlamentu, ne glede na to, ali so v koaliciji ali opoziciji". Golob verjame, da bodo ta proces "pripeljali naprej", obenem pa so sprožili tudi spletni vprašalnik o volilni zakonodaji, s čimer bodo možnost sodelovanja pri spremembah volilnega sistema dobili tudi državljani.

Golob ni želel komentirati številnih špekulacij glede davčne reforme in tega, kaj naj bi vsebovala, saj bi po njegovem mnenju "to ljudi samo zmedlo in prestrašilo". "Ko bodo rešitve znane, bodo predstavljene," je dejal in nadaljeval: "Razen dveh izhodišč, ki sta že znani, torej da so plače preveč obremenjene, premoženje pa premalo, nimam kaj dodati."

Fajon: Zaradi inflacije in energetske draginje življenjski stroški še vedno naraščajo

Podpredsednica vlade in predsednica stranke SD Tanja Fajon je dejala, da je po enem letu te vlade drugačna predvsem komunikacija, ki je po njenih besedah spoštljiva, vlada pa ima odprta vrata za civilno družbo in strokovno javnost. "V preteklem letu smo kot vlada odpirali veliko tem, za katere kot družba potrebujemo dogovor in soglasje. Kako zagotoviti javno in dostopno zdravstvo vsem pod enakimi pogoji, kako zagotoviti šolstvo, vzdržne pokojnine, stanovanja za mlade, kako z evropskimi sredstvi pomagati lokalni skupnosti, kako gospodarstvu zagotoviti krepitev dodane vrednosti in odpiranja novih delovnih mest skupaj z varstvom okolja."

Fajon je spomnila, da je na Slovenijo v preteklem letu močno vplivala vojna v Ukrajini, saj je povzročila dvig cen energentov, inflacijo in draginjo. "Vse to nam je uspelo blažiti po najboljših močeh in obenem Ukrajini pomagati kot žrtvi v tej vojni." Zaradi inflacije in draginje življenjski stroški državljanom še vedno naraščajo, zato bo v prihodnje ena od pobud SD-ja prav blažitev teh stroškov, je napovedala.

Fajon je poudarila dosežke ministrstva za gospodarstvo, ki je skupaj s SID banko zagotovilo več kot 700 milijonov gospodarstvu in turizmu. Ministrstvo za kohezijo je podpisalo sporazum z Evropsko komisijo in zagotovilo dostop do nepovratnih sredstev v vrednosti 3,2 milijarde evrov.

Opozorila je tudi na dosežke pravosodnega ministrstva, ki je pod okriljem stranke SD. Med njimi je naštela "covidni zakon", ki bo omogočil povrnitev glob, ki so bile neupravičeno izterjane v času epidemije. Uvedli so zakon o zaščiti žvižgačev, uvedli "zločin iz sovraštva" kot obteževalno okoliščino. Odpravili so blokade imenovanja državnih tožilcev in krepitev položaja najranljivejših skupin udeležencev v sodnih in drugih postopkih.

Medtem ko je Golob izrazil tudi optimizem glede uspeha kandidature Slovenije za nestalni sedež v Varnostnem svetu ZN in ocenil, da bodo rezultati dela trenutne vlade pozitivni, ker se je Slovenija "vrnila v jedrno Evropo", je Fajon dejala, da glede slovenske kandidature ostaja previdno optimistična. Ocenila je, da "se je Slovenija ves čas svoje kandidature zelo samozavestno predstavljala kot država, ki bo znala graditi mostove zaupanja" v trenutno zelo razdeljenem svetu. "Imamo jasno vizijo in bomo sposobni v Varnostnem svetu voditi svojo samozavestno politiko," je še poudarila.

Mesec: Osvobodili smo STA, enako poskušamo na RTV-ju

"Poskušamo graditi družbo, v kateri bo vsak lahko živel brez strahu in razvijal vse svoje zmožnosti in sposobnosti, solidarnost pa, ker želimo vzpostaviti družbo, ki ne bo nikogar puščala zadaj," je dejal koordinator Levice in popredsednik vlade Luka Mesec in dodal, da v ta namen gradijo in na noge postavljajo manjkajoče člene socialne države. "Ministrstvo za solidarno prihodnost, govorim z vidika naše stranke kot koalicijske partnerice, je naš najpomembnejši projekt v tej vladi. Vanj smo združili stanovanja, dolgotrajno oskrbo in ekonomsko demokracijo, to so tri polja, ki jih vidimo kot zelo pomembna za prihodnost," je nadaljeval Mesec.

Po njegovih besedah je zelo pomembno tudi vladno zavzemanje za svobodo medijev. "Nemudoma smo osvobodili STA političnih pritiskov in ga, če si izposodim grd termin, s katerim ga je opisal prejšnji predsednik vlade, ventilator lažnih novic, spremenili spet v servis, na katerega se lahko zanesete, da servisira verodostojne in resnične informacije, politično neobremenjene," je dejal Mesec in dodal, da enako poskušajo narediti tudi na RTV Slovenija.

"Na sodni ravni so končno odpravljene blokade, da lahko RTV po skoraj 20 letih od sprejetja t. i. Grimsovega zakona in političnih kadrovanj v njem, ta servis osvobodimo politike in ga vrnemo v roke tistih, ki jim pripada, gledalkam in gledalcem ter zaposlenim," je pojasnil Mesec.

Mesec se je dotaknil tudi področja kulture in poudaril zagon projekta obnove SNG Drame Ljubljana. "Vlada bo pokazala, da z ohranjanjem in razvijanjem kulturne dediščine misli resno," je napovedal. Opozoril je tudi na direktorat, ki se ukvarja z reševanjem prekarnega statusa samozaposlenih v kulturi. "Podčrtal bi samo, da jih več kot tretjina živi pod pragom revščine," je sklenil.

Dvig minimalne plače, posvojitve istospolnih parov

Med dosežki ministrstva za delo, ki ga vodi minister Mesec, je navedel povišanje minimalne plače za 100 evrov neto na mesec. "To je najvišje zvišanje v zadnjih 10 letih," je poudaril. "V srcu naše politike je skrb za najranljivejše. Na krizo smo se odzvali tako, da so najranljivejši dobili vsaj 200 evrov energetskega dodatka," je pristavil in dodal, da je teh ljudi v državi okoli 75.000.

Po Meščevih besedah so posebno pozornost v letošnjem letu namenili upokojencem, ki bodo v novem 100-milijonskem svežnju skupaj z vdovami in invalidi prejeli dodaten letni regres. "Naslednje leto bodo vdove in vdovci dobili zajamčeno pokojnino, ki bo od 1. novembra letos znašala vsaj 700 evrov."

Mesec je poudaril tudi, da so podvojili očetovski dopust na 60 dni, ki so neprenosljivi. "Čez zimo so vsi otroci, skupaj 327.000, dobili dvojni otroški dodatek, v našem mandatu pa je bilo izpolnjeno tudi dolgoletno prizadevanje, da se lahko istospolni pari poročijo in posvojijo otroke, njihove pravice so izenačene," je sklenil.

Leto v znamenju energetske krize in napovedanih reform

15. slovenska vlada je imela na začetku 17 ministrstev, pozneje je uvedla še tri, a ne brez težav. Konec junija je namreč opozicijski SDS začel postopke za razpis referenduma o spremembi zakona o vladi in s tem preprečil oblikovanje ministrske ekipe, kakršno si je zamislil Robert Golob.

Tri nova ministrstva: ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ministrstvo za solidarno prihodnost in ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije so tako zaživela šele na začetku letošnjega leta. Spremembo zakona o vladi so novembra, skupaj s spremembo zakona o RTV Slovenija in zakona o dolgotrajni oskrbi, podprli tudi volivci.

Začetek vlade Roberta Goloba je zaznamovala energetska kriza. Premier je nedavno ocenil, da se je vlada s krizo dobro spopadla in poskrbela za najšibkejše. Dodal pa je, da ji je zdrsnilo pri komunikaciji o potrebnih reformah. Veliko prahu je tako dvignila napoved davčne reforme, ki jo je predstavil finančni minister Klemen Boštjančič, premier pa je njegovo predstavitev pozneje označil kot neuspešno. Kot zgleden primer komunikacije je navedel ministra za zdravje Daniela Bešiča Loredana, ki je med vsemi ministri najverjetneje sklical največ novinarskih konferenc. Na drugi strani pa ureditev razmer v zdravstvu ostaja med še nerešenimi nalogami te vlade, spoprijeti se bo morala predvsem z dolgotrajno oskrbo, pokojninskim sistemom, šolstvom in stanovanjsko politiko.

Leto 2023 je premier Golob sicer najprej označil kot leto reform, potem pa stopil korak nazaj, češ da bodo pripravljene le tiste, s katerimi se bodo strinjali ljudje, in dodal, da obljub ne bodo več dajali.

Medtem v opoziciji menijo, da Golobova vlada nima normativnega programa svojega dela, predvsem pa ne rešitev za spremembe, ki so nujno potrebne.