Ljubica Marjanovič Umek iz društva psihologov je opozorila na raziskave, ki kažejo, da ni razlik v razvoju otrok, ki živijo v različnih oblikah družin. Foto: Thinkstock
Ljubica Marjanovič Umek iz društva psihologov je opozorila na raziskave, ki kažejo, da ni razlik v razvoju otrok, ki živijo v različnih oblikah družin. Foto: Thinkstock

Uvajanje novih zakonskih rešitev nikogar ne omejuje, mu ne preprečuje, da živi s svojim intimnim etičnim prepričanjem, medtem ko, če bi obveljala ozka definicija družine, če bi padel ta zakonik, bi to pripeljalo do tega, da se ne tako majhnemu delu prebivalstva te iste pravice odrekajo.

sociologinja Milica Antić Gaber
Družinski zakonik deli slovensko javnost. Foto: Thinkstock

Ljubica Marjanovič Umek.

Društvo psihologov Slovenije, Slovensko sociološko društvo in Društvo socialnih delavk in delavcev so na novinarski konferenci predstavili pogled psihološke in sociološke stroke in stroke s področja socialnega dela na spremembe, predlagane v novem družinskem zakoniku.

Ratajčeva: Ureditev v družinskem zakoniku ustrezna
Predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Simona Ratajc je povedala, da se v praksi srečujemo z različnimi oblikami družin, v katerih živijo otroci. Poudarila je, da vse potrebe, ki so ključne za razvoj otrok, lahko zagotavljajo biološki in socialni starši, prav tako pa po njenem mnenju ni razlike, ali otrok živi v družini z razno- ali istospolnimi starši.

Pojasnila je, da je za dober razvoj otrok v širšem družbenem okolju, razvijanje socializacijskih spretnosti ter za sprejemanje otrok in različnih oblik družin potrebna formalna ureditev pravic otrok in družin, v katerih odraščajo. "Z izenačitvijo pravic v pravnem smislu preprečimo izključevanje takšnih družin in otrok, njihovo stigmatizacijo in diskriminacijo. Če to področje ni urejeno, so to dejavniki, ki negativno vplivajo na otrokov razvoj in vključevanje v širše družbeno okolje," je izpostavila in dodala, da je ureditev v družinskem zakoniku ustrezna in nujno potrebna, zaradi česar jo je treba čim prej sprejeti.

Glede referenduma o družinskem zakoniku, o dopustnosti katerega bo odločalo ustavno sodišče, pa je povedala: "To vprašanje je vezano tudi na udejanjenje osnovnih človekovih pravic in ustavnih pravic, zaradi tega se o tem vprašanju ne more izrekati tista javnost, ki že ima te pravice zagotovljene. Njihove pravice (istospolnih družin) tudi v ničemer ne omejujejo ali poslabšujejo njihovega (heteroseksualnih družin) položaja. Gre za pravice, ki še niso urejene za te (istospolne) družine in otroke."

Marjanovič Umekova: Otroci razvijejo podobno stereotipno vedenje
Ljubica Marjanovič Umek
iz društva psihologov je opozorila na raziskave, ki kažejo, da ni razlik v razvoju otrok, ki živijo v različnih oblikah družin. "Raziskave so jasno pokazale, da razlik v razvoju spolne identitete med otroki, ki živijo z istospolnimi partnerji, in tistimi, ki živijo v t. i. klasični družini, ni. Spontano se v razvoju odvija socialno učenje, ki se širi zunaj družine. Zelo podobno ali enako stereotipno spolno vedenje relativno zgodaj razvijejo otroci, ki živijo v istospolnih družinah in heteroseksualnih," je poudarila. Raziskave naj bi tudi potrjevale, da razlik med otroki ni niti na področju socialnih sposobnosti.

Po njenih besedah "varovalni dejavniki" v družini z vidika razvoja otroka in njegovega učenja niso struktura družine ali pa vrsta udeležencev v družini, temveč so to varna navezanost otroka na starša, odzivnost starša na otrokove potrebe, zgodnje socialne interakcije odrasle osebe z otroki ter spodbujanje otrokovega razvoja.

Antić Gabrova: Biološka družina sploh ne obstaja
Milica Antić Gaber
iz društva sociologov je dejala, da vprašanje definicije družine deli slovensko družbo na dva tabora. Na eni strani so po njeni razlagi tisti, ki zagovarjajo edino pravo biološko družino, ki, kot pravi, sploh ne obstaja. "Vsaka družina je družbena tvorba. Zagovorniki menijo, da v tej naravni, biološki družini živijo biološki starši z biološkimi otroki in bi samo tem priznavali status prave družine. Tako razmišljanje oži prostor svobode izbire in zmanjšuje pravico in socialno varnost tistih, ki živijo v drugačnih skupnostih," je pojasnila.

Na drugi strani pa so, kot pravi, zagovorniki tega, da je družina družbena tvorba, ki se pod vplivom različnih okoliščin spreminja in dobiva nove in nove oblike, zaradi česar zagovarjajo potrebo po prilagoditvi definicije družine.

"Nasprotniki zakonika zlorabili raziskave"
"Sociološka stroka je pozdravila vključevalno definicijo družino, ki je dala poudarek na to, da gre za socialna razmerja, in ki je našla pot do tega, da pravice otrok izenači v vseh oblikah družin, ki vemo, da v realnosti obstajajo," je povedala.

Izpostavila je še, da so nasprotniki družinskega zakonika zlorabili oz. napačno interpretirali nekatere raziskave.

Uvajanje novih zakonskih rešitev nikogar ne omejuje, mu ne preprečuje, da živi s svojim intimnim etičnim prepričanjem, medtem ko, če bi obveljala ozka definicija družine, če bi padel ta zakonik, bi to pripeljalo do tega, da se ne tako majhnemu delu prebivalstva te iste pravice odrekajo.

sociologinja Milica Antić Gaber