Ustavno sodišče je namreč zavrnilo zahtevo državnega zbora, naj odloči, da bi z odložitvijo uveljavitve ali zaradi zavrnitve družinskega zakonika na referendumu nastale protiustavne posledice. Posledično je naknadni zakonodajni referendum o družinskem zakoniku mogoče izvesti, zbiranje podpisov se bo verjetno nadaljevalo 3. januarja.

"Treba je najti čim širše strokovno in družbeno soglasje"
V Komisiji Pravičnost in mir so zapisali, da pozdravljajo odločitev ustavnega sodišča, saj že "od samega začetka oblikovanja nove družinske zakonodaje opozarjajo, da predlagana redefinicija družine ter relativizacija materinstva in očetovstva ne sodita v zakonik".

Dodajajo še, da je treba o tako pomembni vrednoti, kot je družina, najti čim širše strokovno in družbeno soglasje, ki pa ga politika po njihovih besedah še ni zagotovila. Zato podpirajo vse tiste civilnodružbene organizacije, ki zbirajo podpise za razpis referenduma o družinskem zakoniku. Prepričani so, da je v danih razmerah referendum najboljši način, da "se vsem državljanom omogoči izvrševanje pravice do soodločanja o tem, kako naj bo vrednota družine urejena v naši zakonodaji".

Državljanska tribuna za zakonik
V Državljanski tribuni menijo, da na referendumu državljani ne bodo odločali o tem, ali lahko istospolno usmerjeni pari posvojijo otroka ali ne, ampak bodo na referendumu odločali predvsem o tem, ali bodo v prihodnje znali graditi družbo, ki zmore vsaj simbolno priznati tudi obstoj drugačnih. Zapisali so še, da v družinskem zakoniku določene pravice istospolno usmerjenim zagotavljajo že drugi predpisi.

Prepričani so, da nasprotniki zakonika niso navedli prepričljivih vsebinskih argumentov za njegovo zavrnitev, temveč svojo kampanjo "žal gradijo predvsem na demagoškem strašenju in hujskanju proti istospolno usmerjenim". Ustavno sodišče pa je po njihovi oceni zamudilo "odlično priložnost, da bi z odločnejšim posegom postavilo višje standarde varovanja pravic manjšin in predvsem omejilo skrb vzbujajočo prakso načrtnega grajenja politik na delitvah in ščuvanju proti drugačnosti". Opozarjajo, da na referendumih ne bi smeli odločati o pravicah manjšin.

"Dvom glede temeljnih človekovih pravic"
V Liberalni akademiji so v sporočilu za javnost zapisali, da so prepričani, da je ustavno sodišče z odločitvijo glede družinskega zakonika večino državljank in državljanov po nepotrebnem zavedlo v dvom glede temeljnih človekovih pravic in odločanje glede sicer samoumevnega stališča, da enakopravnost manjšine sodržavljank in sodržavljanov pri oblikovanju načina življenja v skladu z njihovimi osebnimi nagnjenji v ničemer ne omejuje tradicionalnih oblik družine.

Menijo tudi, da so "spričo zgodovinskih, ekonomskih in socialnopsiholoških kontekstov dane velike možnosti, da bo na referendumu zakon zavrnjen". Menijo, da bo to vodilo "k poglobitvi konservativne, patriarhalne in represivne mentalitete namesto k postopnemu prestopanju takih zastarelih vrednostnih okvirov v celotni družbi".

Potrata: Ustavno sodišče je dalo prednost političnim pravicam pred človekovimi
Odločitev ustavnega sodišča sta na novinarski konferenci komentirali tudi poslanki SD-ja Majda Potrata in Andreja Črnak Meglič. Potrata je uvodoma dejala, da je odločitve ustavnega sodišča treba spoštovati, da pa je vprašanje, ali je bila tokratna odločitev pričakovana. Poudarila je, da je ustavno sodišče tehtalo med političnimi in človekovimi pravicami, pri čemer je dalo prednost političnim pravicam vsakega državljana.

Prepričana je, da bi pri morebitni referendumski zavrnitvi družinskega zakonika človeško dostojanstvo najbolj trpelo, zato se sprašuje, zakaj ustavno sodišče pri odločanju ni upoštevalo tudi tega vidika, enako kot je to storilo pri odločanju o Titovi cesti.

Pojasnila je, da se v SD-ju še naprej zavzemajo za spremembo referendumske zakonodaje, vendar pri tem ne bi omejili ljudske iniciative, ampak možnost poslancev, da s podpisi zahtevajo referendum. Ob tem se je vprašala, kam nas vodi blokada odločanja, ko lahko gre vsak zakon na referendum, in kam se lahko še obrnemo, če ustavno sodišče ne bo zadrževalo pravic manjšin kot tistih, o katerih se na referendumih ne sme odločati.

Andreja Črnak Meglič: Bog ima vse otroke enako rad
Tudi Črnak Megličeva je povedala, da je ustavno sodišče odločalo na podlagi formalnih, in ne vsebinskih razlogov. "Tudi sama sem razočarana, ker bomo po dveh letih ponovno razpravljali o tej temi," je dejala. Po njenih besedah bo javnosti treba podati pravo sliko o zakoniku, saj je bila do zdaj deležna mnogih polresnic in zavajanj.

Bistvo družinskega zakonika je tako po njenem mnenju boljše varovanje pravic otrok. To naj bi se uresničevalo tudi tako, da bi država dobila večjo moč poseganja v "tako imenovane idealne družine". Upa, da jim bo uspelo prepričati državljane, da bodo na morebitnem referendumu odločali o vseh otrocih, "ki jih ima bog vse enako rad".

Da zbiranje podpisov za referendum poteka tako hitro, je po besedah Črnak Megličeve povezano tudi z vlogo Katoliške cerkve pri zavračanju zakonika. Kot pravi, je dejstvo, da določen del prebivalstva Slovenije sprejema kanonsko pravo.