Vodje poslanskih skupin bodo razpravljali o usodi državnega sveta. Foto: MMC RTV SLO
Vodje poslanskih skupin bodo razpravljali o usodi državnega sveta. Foto: MMC RTV SLO
Konec državnega sveta?

SD predlogu nasprotuje, Pozitivna Slovenija pa se zavzema za problikovanje državnega sveta.

Vodje poslanskih skupin so o državnem svetu razpravljali, ker se, tako je dejal predsednik DZ-ja Gregor Virant, "s to ustavno spremembo mudi". Postopek morajo namreč začeti že maja, saj je treba po zakonu najpozneje do decembra sicer razpisati volitve za novo sestavo državnega sveta.

Podporniki ukinitve bodo predlog zdaj dodelali in ga najpozneje v dveh ali treh tednih vložili v državni zbor.

Medtem ko socialni demokrati ukinitev zavračajo, se v Pozitivni Sloveniji po Virantovih besedah nagibajo k podpori predloga o ukinitvi. Virant je dejal, da "bi se pustili prepričati", in sklepa, da poslanci še niso povsem odločeni in da so njihova stališča različna. Virant upa, da bo prevladalo stališče, da državni svet kot institucija ni potreben in "da je prišel čas, da se ga ukine".

Virant je sicer že po prejšnjem sestanku, pred tokratnim, dejal, da bi pri spremembah glede državnega sveta lahko dosegli ustavno večino v DZ-ju in da obstaja realna možnost za ukinitev tega organa. Državnemu svetu bo mandat potekel konec tega leta, in če bodo za njegovo ukinitev dosegli soglasje, je po Virantovih besedah smiselno, da to storijo s pretekom mandata.

Ukinitev podpirajo SDS, NSi in Lista Virant in DeSUS
Za odpravo državnega sveta se zavzemajo stranke SDS, NSi, Lista Virant, v svojem volilnem programu se je za to zavzel tudi DeSUS. Socialni demokrati so v volilnem programu zapisali, da bodo proučili predloge ukinitve ali morebitne drugačne vloge državnega sveta, v SLS-u pa si prizadevajo za preoblikovanje tega organa.

Ukinitvi DS-ja sicer nasprotuje le največja parlamentarna stranka Pozitivna Slovenija - njen predsednik Zoran Janković je tako dejal, da tega med ustavnimi spremembami ne bodo podprli. Predlagali bodo celo, da bi državni svet postal drugi dom parlamenta, dobil še več pravic in obveznosti, so pa tudi za drugačno sestavo, je še dodal.

Parlamentarne stranke so sicer predlagale še več ustavnih sprememb, med drugim glede ureditve referenduma in razbremenitve ustavnega sodišča. Bolj ali manj usklajene pa so glede zapisa zlatega fiskalnega pravila v ustavo, o čemer se bodo predsedniki strank in vodje poslanskih skupin s predsednikom vlade Janezom Janšo znova pogovarjali v torek.

Konec državnega sveta?