Vlada pojasnjuje, da ustavna ureditev ne določa, da bi bil Državni svet drugi dom parlamenta, temveč je le organ, ki deluje v okviru zakonodajne funkcije. Foto: MMC RTV SLO
Vlada pojasnjuje, da ustavna ureditev ne določa, da bi bil Državni svet drugi dom parlamenta, temveč je le organ, ki deluje v okviru zakonodajne funkcije. Foto: MMC RTV SLO

Otoničar je podal štiri predloge za spremebe in dopolnitve sklepa o določitvi protokolarnih pravil, med njimi tudi spremembi nazivov: predsednik parlamenta v predsednik prvega doma in predsednik državnega ali deželnega sveta oziroma senata v predsednik drugega doma.

Vlada podpira umik izraza deželni svet
Vladi se naziv predsednik državnega sveta oziroma senata zdi primeren, strinajajo pa se, da se umakne izraz deželni svet. Da pa bi se predsednika državnega sveta preimenovalo v predsednika drugega doma, se vladi zdi neprimerno.

To utemeljujejo z dejstvom, da ustavna ureditev ne določa, da bi bil Državni svet drugi dom parlamenta, temveč je le organ, ki deluje v okviru zakonodajne funkcije. Ob tem razlagajo, da lahko glede na ustavnopravno teorijo govorimo o nepopolni dvodomnosti.

Brez podpore tudi preimenovanje predsednika DZ-ja
Prav tako vlada ne podpira ideje o nazivu predsednik prvega doma. Razlagajo, da imajo predsedniki zakonodajne oblasti tudi v enodomnih sistemih lahko različne nazive. Ključno pri tem je, opozarjajo, da je funkcija razumljena, in sicer, da gre za funkcijo vodenja zakonodajnega dela oblasti, splošno znanega kot parlament.

S. Z.