Služba vlade za zakonodajo dvomi, da bo spremenjena sestava državnotožilskega sveta (DTS), po katerem bo pet (enega minister, štiri DZ) od devetih članov imenovala politika, okrepilo državnotožilsko upravo, kot meni minister za pravosodje. Foto: MMC RTV SLO
Služba vlade za zakonodajo dvomi, da bo spremenjena sestava državnotožilskega sveta (DTS), po katerem bo pet (enega minister, štiri DZ) od devetih članov imenovala politika, okrepilo državnotožilsko upravo, kot meni minister za pravosodje. Foto: MMC RTV SLO

Službi vlade za zakonodajo namreč dvomi, da bi tak državnotožilski svet, kot ga predlaga zakon in po katerem bi pet od devetih članov državnotožilskega sveta imenovala politika (enega bo imenoval minister za pravosodje, štiri pa DZ), okrepil državnotožilsko upravo.

"Ohranitev pristojnosti ministra za imenovanje enega člana se nam zdi pravilna glede na njegove resorne pristojnosti in odgovornosti. Ne moremo pa označiti kot okrepitev državnotožilske samouprave, celo kot razlog za predlagano novo ureditev, to, da po predlogu štiri člane izvoli državni zbor," je zapisala služba. Dodaja še, da ima ministrstvo "še vedno možnost dodatnega premisleka, ali je res najbolj oportuno tudi v sestavo DTS-ja uvesti tak močen element vpliva politike".

Številne pripombe tudi na specializirani oddelek
Glede določb, da vodja državnega tožilstva z letnim razporedom dela določi razporeditev državnih tožilcev v oddelke in njihovo področje dela, vladna služba za zakonodaja ugotavlja, da je taka ureditev v sodstvu uveljavljena, se pa "vseeno postavlja vprašanje, ali je utemeljena in ustrezna tudi v zakonu o državnem tožilstvu", saj gre za specifičen organ.

Veliko pripomb je vladna služba podala tudi na organiziranost specializiranega oddelka, ki na tožilstvu obravnava zlorabe policistov, pri čemer služba ugotavlja predvsem nejasno ločevanje pristojnosti med specializiranim oddelkom in "običajnim" tožilstvom.

Specializirani oddelek zmotil varuhinjo
Varuhinja človekovih pravic je opozorila na del predloga zakona, po katerem specializirani oddelek ne bi več preiskoval kaznivih dejanj policistov, storjenih zunaj službe. "Oddelek je bil zunaj policije ustanovljen s ciljem zagotovitve neodvisne in nepristranske preiskave kaznivih dejanj, ki so jih osumljeni policisti in druge osebe s policijskimi pooblastili. Po predlogu zakona pa bodo kazniva dejanja teh oseb, storjena zunaj službe, zunaj pristojnosti tega oddelka. Takšna rešitev seveda odpira vprašanje neodvisne in nepristranske preiskave tega dela obsega morebitnih kaznivih dejanj uradnih oseb," opozarja varuhinja človekovih pravic.

Nekatere spremembe varuhinja pozdravlja
V uradu Čebašek-Travnikove pa pozdravljajo rešitve, ki se nanašajo na ureditev začasne odstranitve iz državnotožilske službe, zlasti kjer ta zagotavlja varstvo državnih tožilcev pred neutemeljenimi sodnimi postopki. Za koristne označujejo tudi določbe o razporedu dela in dodeljevanju zadev, "saj zasledujejo večjo preglednost in jasnost pri izvrševanju tožilske funkcije obravnavanja zadev ter onemogočajo različne mogoče razlage".

Tudi obveznost priprave strateškega programa dela državnega tožilstva bo po mnenju varuha pripomogla h kakovostnemu opravljanju državne tožilske funkcije.