Državni svet je z 21 glasovi za in štirimi proti odločil, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za oceno ustavnosti skoraj celotne novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTV SLO), ki jo je vlada po lastnih navedbah pripravila z namenom depolitizacije tega zavoda.
Novela zakona določa, da z dnem njene uveljavitve preneha mandat članom zdaj že nekdanjega programskega in nadzornega sveta zavoda ter nekdanjemu generalnemu direktorju in direktorjem radia in televizije. Določila je, da programski in nadzorni svet RTV SLO nadaljujeta delo do konstituiranja novega, 17-članskega sveta zavoda, generalni direktor pa z opravljanjem funkcije do imenovanja nove, štiričlanske uprave zavoda kot vršilec dolžnosti.
Novela določa, da nobenega člana sveta ne imenujeta niti DZ niti vlada. Vlada in del civilne družbe sta namreč po lastnih navedbah želela zavod depolitizirati.
DS: Novelo je treba razveljaviti
Predlog, naj državni svet (DS) zahteva ustavno presojo novele, je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Andrejem Poglajnom (lokalni interesi). Komisija DS-ja za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino pa je predlog pred sejo DS-ja podprla.
Predlagatelji menijo, da je novelo treba razveljaviti, ker zaradi postopka sprejemanja in svoje vsebine predstavlja kršitev več členov ustave. Tako je po njihovem mnenju sporna zaradi posega v pravico do svobode izražanja iz 39. člena, posega v pravico do sodnega varstva iz 23. člena, posega v pravico do svobode dela iz 49. člena in posega v pravico do domneve nedolžnosti iz 27. člena.
Poleg tega po njihovem mnenju krši več ustavnih načel, denimo načelo pravne države iz 2. člena, načelo delitve oblasti iz 3. člena, načelo enakopravnosti iz 14. člena, pa tudi pravila zakonodajnega postopka iz 89. člena ustave in pravila o uveljavitvi zakona iz 154. člena ustave.
Novo vodstvo RTV SLO je umaknilo pobudo za presojo
Uveljavitev novele so državni svetniki poskušali preprečiti že z odložilnim vetom, a jo je DZ pri vnovičnem glasovanju znova podprl. Novela je sicer novembra lani prestala referendumsko presojo. Več tedanjih vodilnih na RTV SLO s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta zavoda Petrom Gregorčičem je nato vložilo pobudo za oceno ustavnosti več členov. Ustavno sodišče pa je konec maja ugotovilo, da zaradi razklanosti v tej sestavi verjetno ne bo uspelo sprejeti vsebinske odločitve. Glede na to so umaknili začasno zadržanje dela novele, ki je veljalo od februarja.
Uprava RTV SLO, imenovana v skladu z novelo, je pobudo za oceno ustavnosti novele prejšnji mesec umaknila. Z ustavnega sodišča pa so takrat sporočili, da ima sodišče zadevo še v obravnavi, zato "kakršnih koli zaključkov v tej zadevi še ni mogoče podati".
Zahteva za presojo novele o zaščiti živali
Državni svet je brez glasu proti sklenil ustavno sodišče pozvati, naj oceni ustavnost novele zakona o zaščiti živali v delih, ki določajo imenovanje kvalificiranih prijaviteljev nepravilnega ravnanja z živalmi in uporabo izkupička od prodaje odvzetih živali.
Tako zahteva presojo 36.b člena, ki med drugim določa imenovanje kvalificiranih prijaviteljev nepravilnega ravnanja z živalmi, 36.c člena, ki določa pogoje za prijavitelja, med katerimi je članstvo v nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu na področju zaščite živali, predhodno usposabljanje in izpit za prijavitelja, ter 36.č člena, ki opredeljujejo izvajanje omenjenega vsaj 40-urnega usposabljanja.
Prav tako zahteva presojo tretje alineje 43. člena, ki določa, da veterinar za začasno odvzete rejne živali odredi oskrbo na domu skrbnika živali, če to ni mogoče, pa se živali trajno odvzamejo in namestijo v prehodnem hlevu in najpozneje v 30 dneh od odvzema prodajo nevladni organizaciji, ki deluje v javnem interesu, ali kmetijskemu gospodarstvu. Pri tem je določeno, da če se trajno odvzeta žival v 30 dneh ne proda, uradni veterinar odloči, ali se namestitev živali v prehodnem hlevu podaljša ali se žival usmrti. Iz kupnine od prodane živali se pokrijejo stroški postopka, morebitna razlika pa se nameni za izvajanje nalog skrbi za živali ali za dejavnost oskrbe trajno odvzetih rejnih živali.
Pravno mnenje, na katero se naslanja državni svet, ugotavlja, da je treba preveriti sorazmernost posega v pravico do zasebne lastnine iz 33. člena ustave, s čimer bi preverili tudi skladnost z načeli pravne države iz 2. člena ustave.
"Da je zakon nejasen in sporen, kaže tudi nedavno medijsko izpostavljen odvzem govedi, ko je bilo storjenih cel kup nepravilnosti in kršitev zakonodaje," na katere je komisija opozarjala tudi na izredni seji 20. novembra, ko je obravnavala aktualno izvršitev skrajnega ukrepa odvzema živali, med drugim piše v pobudi komisije za sprejetje zahteve za začetek ocene ustavnosti, ki jo je podpisal državni svetnik Branko Tomažič.
DS že sprejel veto na novelo
Državni svet je na predlog komisije septembra že sprejel odložilni veto na novelo, ki jo je DZ nato v ponovnem odločanju sprejel. V zahtevi za ponovno odločanje je državni svet med drugim opozarjal, da so nekatere določbe vprašljive z ustavnopravnega vidika, nepotrebne in nedoločne ter bodo v praksi povzročale veliko težav.
Med drugim je menil, da institut kvalificiranih prijaviteljev ni utemeljen in ni potreben ter da pooblaščeni veterinarji, ki so tudi strokovno usposobljeni in pooblaščeni za preverjanje stanja in zdravja živali, dobro opravljajo svoje delo in da pravni sistem v primeru nepravilnosti nudi vse mehanizme za sankcioniranje. Če je potreba po okrepitvi tega dela, pa bi bilo treba za to vključiti osebe s strokovnim znanjem in poznavanjem živali, so med drugim dodali.
Predloga sprememb zakona o volitvah
Državni svet (DS) je na seji sprejel zakonodajno pobudo za spremembo zakona o volitvah. Trenutna ureditev je namreč protiustavna in v nasprotju s konvencijo o pravicah invalidov, so navedli v sporočilu za javnost.
Predlog DS-ja bi osebam, ki so postavljene pod skrbništvo, vrnil tako aktivno volilno pravico, torej pravico voliti, kot tudi pasivno volilno pravico, torej biti voljen.
Da bi glede te pravice vedno ocenjevali sposobnost posameznika, je po mnenju DS-ja v nasprotju z zakonom o ratifikaciji Konvencije o pravicah invalidov. Po predlogu DS-ja pa bi o pravici do podporne osebe sicer odločal volilni odbor, vendar samo o tem, ali gre za očitno zlorabo pravice do podporne osebe.
Države morajo vsem invalidom zagotoviti pravno in dejansko uresničevanje volilne pravice ne glede na to, ali gre za ljudi s psihosocialno ali intelektualno oviranostjo ali ljudi s težavami v duševnem zdravju. Predsednik komisije za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter predstavnik invalidov v DS-ju Danijel Kastelic je poudaril, da je omejevanje volilne pravice, ko sodišče oceni, da oseba ni sposobna razumeti pomena, namena in učinka volitev, v nasprotju s konvencijo OZN-a o pravicah invalidov. "Ocenjevanje in določanje, kdo je sposoben razumeti volitve, sta diskriminatorni, kar je prepovedano po ustavi," meni.
"Na ta način dajemo osebam z invalidnostjo priložnost in možnost, da odločajo o volitvah," je dejal predsednik DS-ja Marko Lotrič. Veseli ga, da so predlog vložili tudi poslanci koalicije, s katerimi so po njegovih besedah "združili moči", da bodo lahko zagotovili dostojanstvo vsem državljanom.
Koalicija bi odpravila omejitev aktivne volilne pravice
Koalicija pa je v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o volitvah, s katerim želi odpraviti omejitev aktivne pravice voliti osebam, ki so postavljene pod skrbništvo.
Cilj predloga je odpraviti omejitev pravice voliti osebam, ki so postavljene pod skrbništvo. Za te osebe se sicer skladno z zakonodajo v postopku pred sodiščem ob sodelovanju sodnega izvedenca medicinske stroke posebej ugotavlja, ali so sposobne razumeti pomen volitev. Za navedene osebe bodo sodišča tudi vnaprej vodila postopke ocene sposobnosti razumeti pomen volitev, vendar se bodo na podlagi tega zakona omejitve v sodni odločbi nanašale le na sposobnosti biti voljen oziroma kandidirati na volitvah.
Za te osebe se ureja tudi pravica do pomočnika, ki si ga lahko izbere vsak sam, pogoj je le, da je pomočnik polnoleten. To ne pomeni, da deluje kot njegov pooblaščenec, temveč mu samo pomaga izraziti njegovo voljo kot njegov pomočnik. Takšna ureditev sicer že vrsto let velja za osebe, ki zaradi telesne hibe ali ker so nepismene, ne bi mogle glasovati. O glasovanju s pomočnikom odloči volilni odbor ob prihodu volivca s pomočnikom na volišče in to vpiše v zapisnik.
Z navedeno spremembo bo po podatkih ministrstva za notranje zadeve z začetka leta 2023 približno 3500 oseb pridobilo pravico voliti, še vedno pa ne bodo imele pravice biti voljene.
Spremembe sledijo zgledu ureditev v številnih državah Evropske Unije. Zakon pa še vedno obdrži možnost omejitve pravice biti voljen na podlagi odločbe sodišča. Novelo so pripravili v skladu z odločbo ustavnega sodišča, mnenjem Evropskega sodišča za človekove pravice, Zagovornika načela enakosti in drugih deležnikov.
S prehodno določbo predloga novele zakona o popravi zaznamb v evidenci volilne pravice pa želijo tem osebam omogočiti, da bi lahko glasovale že na volitvah poslancev v Evropski parlament prihodnje leto. Obravnavo predlagajo po skrajšanem postopku.
Po podatkih, ki jih je ob pobudi za spremembo volilne zakonodaje posredoval Zagovornik načela enakosti, na volitvah poslancev Evropskega parlamenta maja 2019 ni smelo voliti 2035 državljanov. To je toliko, da bi s svojimi glasovi lahko spremenili izid volitev, so navedli pri Zagovorniku.
DZ bo najprej obravnaval koalicijski predlog novele zakona o volitvah, saj je bil v parlamentarno proceduro vložen prej.
Koalicijski predlog se ne nanaša na volilno pravico za volitve v DS.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje