Za veto je glasovalo deset svetnikov, proti 14, pet pa jih je bilo vzdržanih.

Predlog za veto je vložila skupina osmih državnih svetnikov s prvopodpisanim Mihaelom Jenčičem. Če bi bil veto izglasovan, bi moral državni zbor o noveli zakona odločati še enkrat.

Konec neodvisnosti odvetnikov?
Omenjeni svetniki so v obrazložitvi navedli, da z njim zakonodajna oblast enostransko določa ceno odvetniške storitve, na katero odvetnik nima vpliva. Opozarjajo, da o neodvisnosti in samostojnosti poklica ni več mogoče govoriti, takoj ko država po ustavi samostojnemu in neodvisnemu poklicu določa ceno njegovega dela in plačilo za to delo.

S tem, ko je z zakonom določena cena odvetniške storitve, po mnenju predlagateljev veta država posega tudi v svobodno ravnanje gospodarskega subjekta na trgu. Ob tem razumnih in nujnih razlogov v javnem interesu, ki bi narekovali od države tako rigorozno, trajno ureditev cen za storitve, po njihovem predlagatelj zakona ni izkazal.

Iz istih razlogov je državni svet aprila sprejel veto na zakon o odvetništvu, ki je podlaga za določanje odvetniških tarif z zakonom. Poslanci so novelo zakona o odvetništvu znova potrdili na majskem zasedanju.