Duhovniki iz omenjenih dekanij so prepričani, da je Fišer kot tožilec prekršil temeljne človekove pravice in vrednote civilizacije s tem, ko naj bi preganjal katoliška duhovnika Stanka Medveščka in Janeza Lapanje zgolj zato, ker sta prikrito grobišče na Lajšah pri Cerknem označila s križem.

Trdijo, da Fišerjeva tožilska vloga ni bila le v nasprotju z osnovno človeško etiko, ki temelji na spoštovanju mrtvih in pravici do groba, ampak naj bi predstavljala tudi zlorabo takratne komunistične zakonodaje. Kot pravijo, Fišer v nasprotju s sodnikom na tem procesu svojega napačnega delovanja nikoli v dvajsetih letih demokracije ni priznal in obžaloval ter se nedolžnim žrtvam opravičil.

"Fišerjeva izvolitev vodi v podžiganje delitev iz obdobja komunistične diktature"
"Izvolitev take osebnosti na mesto generalnega državnega tožilca pomeni vnovični udarec zaupanju v pravno državo in vodi v podžiganje starih delitev iz obdobja revolucije in komunistične diktature. Fišerjev tožilski pregon je bil nekakšen lov na čarovnice. Duhovnika sta na množični grob postavila preprost križ. Šlo je za brezno, kjer še danes, po 66 letih, leži štirinajst dokazano nedolžnih civilistov, med njimi dva duhovnika, ki jih je takratni tožilec Fišer ožigosal kot 'narodne izdajalce'," opozarjajo.

Po njihovih besedah je nesmiselnost sodbe zoper duhovnika, ki sta bila obsojena na denarno in pogojno zaporno kazen, dokazalo vrhovno sodišče, ki je sodbo leta 1995 razveljavilo z obrazložitvijo, da blagoslovitvi križa nad grobom "ni mogoče pripisati političnega namena". Zatrjujejo, da tudi obred blagoslovitve zunaj sakralnih prostorov, ki je bil po komunistični zakonodaji prepovedan, po mnenju omenjenega sodišča ni bil kazensko dejanje, ampak kvečjemu prekršek, ne pa, kot naj bi zapisal Fišer, "zloraba vere in Cerkve".

"Montirani proces je kršil temeljne človekove pravice"
"Poleg tega je imel za blagoslov križa župnik Medvešček celo ustno dovoljenje takratnih oblasti. Montirani proces je kršil temeljne človekove pravice: pravico do poštenega sojenja in svobodo veroizpovedi. Po slovenski zakonodaji sodniki, ki so odločali v montiranih procesih komunističnega režima, nikoli več ne morejo biti izvoljeni v pomembnejše sodniške funkcije. Enako bi moralo veljati za državne tožilce. Oblast, ki je odgovorna za izbiro najbolj izpostavljenih državnih uradnikov, bi se morala, če želi tej družbi dobro, izogibati vsakemu dejanju, ki je v posmeh svobodi, demokraciji, ustavi in pravni državi," zaključujejo.