DZ najverjetneje v kratkem čaka še ena izredna seja. Poslanska skupna Lipa je namreč že zbrala 24 podpisov za sklic seje, na kateri bosta obravnavana predloga novel zakonov o socialnem varstvu ter pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Foto: MMC RTV SLO
DZ najverjetneje v kratkem čaka še ena izredna seja. Poslanska skupna Lipa je namreč že zbrala 24 podpisov za sklic seje, na kateri bosta obravnavana predloga novel zakonov o socialnem varstvu ter pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Foto: MMC RTV SLO
Premier Janez Janša
Janša: Slovenija je odprla pot drugim novinkam in manjšim članicam povezave. Foto: MMC RTV SLO
Predsedovanje Svetu EU
Proračunska sredstva, namenjena predsedovanju, so po besedah predsednika vlade ostala v zastavljenih okvirih. Foto: EU 2008

Verjetno največji izziv našega predsedovanja je bilo usklajevanje odzivov držav članic EU-ja in pripravljanje predlogov za korake naprej.

Premier Janez Janša
DZ o predsedovanju in odvetništvu

V poslanskih skupinah LDS, SD in Lipa so že predhodno napovedali obstrukcijo glasovanja. Med tistimi, ki so se prijavili k glasovanju, pa ni bilo niti poslancev Zares in DeSUS.

Kot je znano, novela med drugim predvideva časovno omejitev mogočega prehajanja sodnikov ali tožilcev v odvetniške vrste. Prvotno je omenjeni časovni cenzus znašal štiri leta, takorekoč čez noč pa so koalicijski SDS, NSi in SLS oblikovali predlog amandmaja, s katerim naj bi tega skrajšali na 3 leta.

Opozicija, ki se jim je pridružil poslanski klub vladnega DeSUS-a, opozarja, da gre pri konkurenčni klavzuli za kaznovanje sodnikov in tožilcev, koalicija in predlagatelj pa poudarjata, da bo novela pripomogla k dvigu ugleda omenjenih poklicev v javnosti ter preprečila morebitne zlorabe položaja pri prehodu iz ene v drugo stroko. Predstavniki stroke pa opozarjajo na mogoč osip sodniških vrst.

Radio Slovenija medtem navaja neuradne podatke, da naj bi skupina državnih svetnikov na odvetniško novelo predlagala veto.

Ocena predsedovanja?
Predsedovanje EU-ju je bil izredno zahteven projekt, ki pa ga je Slovenija, čeprav je imela na voljo manj sredstev kot preostale države, uspešno izvedla, je danes v DZ-ju izpostavil premier Janez Janša. Poleg izpolnitve ciljev v okviru zastavljenih prednostnih nalog ji je uspelo učinkovito odgovoriti tudi na številne nepredvidljive dogodke.

Kot je v predstavitvi poročila o predsedovanju na izredni seji DZ-ja dejal Janša, je bil program, ki si ga je za to pomembno nalogo zastavila Slovenija, ambiciozen, a realno zastavljen. O dokončni oceni je za zdaj sicer še težko soditi objektivno, saj je EU v tem času po njegovih besedah naredil korake, ki bodo šele pokazali rezultate, in dosegel določene preboje, katerih pomen bo znan šele čez nekaj let.


Lizbona, Kosovo, Srbija, Rusija, Galileo ...
V okviru petih prednostnih nalog je bilo po besedah Janše doseženo vse, kar je bilo v danih okoliščinah mogoče. Kot prvo je izpostavil spodbujanje držav k ratifikaciji Lizbonske pogodbe. Pri tem je bila Slovenija zelo uspešna, saj so ob predaji predsedovanja Franciji to storili parlamenti 19 članic, in to kljub negativnemu referendumu na Irskem. Irski "ne" je bil poleg razglasitve neodvisnosti Kosova zagotovo eden od najpomembnejših nepričakovanih dogodkov, je ocenil premier. Pri tem vprašanju je Ljubljana spoštovala načelo, da je vsaka država pri odločitvi o ratifikaciji suverena, zato se ni preveč vmešavala, je pojasnil.

Glede Kosova je premier poudaril, da je Sloveniji uspelo vzpostaviti enotno stališče celotnega EU-ja, kot velik uspeh pa je izpostavil tudi podpis sporazuma o stabilizaciji in pridruževanju EU-ja s Srbijo.
Poleg krepitve evropske perspektive držav Zahodnega Balkana je slovenskemu predsedstvu uspelo še zagnati nov cikel lizbonske strategije in doseči dogovor o sedežu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT). Slovenija je uspešno usklajevala zadeve in dosegla spoštovanje načela, da so lokacije novih institucij v novih državah članicah, je izpostavil premier.

Predsedovalni proračun ostal v zastavljenih okvirih
Na področju socialnih zadev je bil dosežen dolgo pričakovani dogovor o direktivah o
delovnem času in začasnih delavcih, ki sta bistveno izboljšali pogoje za mnoge delavce v Evropi. Pripravljena pa je bila tudi dobra podlaga za sprejetje podnebno-energetskega svežnja do konca tega leta ter dosežen dogovor z Evropskim parlamentom glede vključevanja letal v evropsko shemo trgovanja z izpusti toplogrednih plinov. Med enega najbolj nepričakovanih prebojev pa je uvrstil dogovor o začetku pogajanj o novem sporazumu o sodelovanju EU-ja z Rusijo.

Premier je še poudaril, da je predsedovanje, čeprav je bilo logistično zelo velik zalogaj, ostalo znotraj zastavljenih finančnih okvirov 62,3 milijona evrov.

Nove davčne olajšave
Pred obravnavo poročila vlade o predsedovanju Slovenije Evropski uniji je državni zbor opravil razpravo o vladni noveli zakona o dohodnini. Ta uvaja dodatne davčne olajšave za ljudi z nizkimi dohodki, čebelarje, športnike in tudi za investiceje. Opozicija omenjene spremembe podpira, obenem pa koaliciji očita, da jih je z davčno reformo najprej ljudem vzela, pred volitvami pa jih spet vrača.

Seja naj bi trajala do poznih večernih ur, poslanci pa se bodo pred glasovanjem lotili še predloga deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju julij 2008-december 2009.

Verjetno največji izziv našega predsedovanja je bilo usklajevanje odzivov držav članic EU-ja in pripravljanje predlogov za korake naprej.

Premier Janez Janša
DZ o predsedovanju in odvetništvu