Predsednik Borut Pahor je v uvodnem nagovoru poudaril predvsem pomen hitrejšega in učinkovitejšega odzivanja EU-ja na krize. Foto: Twitter/Borut Pahor
Predsednik Borut Pahor je v uvodnem nagovoru poudaril predvsem pomen hitrejšega in učinkovitejšega odzivanja EU-ja na krize. Foto: Twitter/Borut Pahor

Na konferenci, ki so jo pripravili v okviru parlamentarne dimenzije slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije, večinoma prek videopovezave sodelujejo delegacije nacionalnih parlamentov članic EU-ja, pa tudi držav kandidatk in članic zveze Nato. Udeležuje se jo tudi delegacija Evropskega parlamenta ter predstavniki Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS), zbrane pa je nagovoril tudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell.

Predsednik DZ-ja Igor Zorčič se je v uvodnem nagovoru zavzel za enotno delovanje Unije, ki mora izkoristiti svojo moč gospodarske velesile in največje donatorke razvojne pomoči. Uspešno bo le skupno delovanje, saj nobena članica ne more sama reševati svetovnih problemov, od terorizma do pandemije covida-19, je poudaril Zorčič. EU ima kapacitete in odgovornost, da ohranja Evropo kot trdnjavo demokracije in miru, je dejal.

Podobno je na skupno spopadanje s svetovnimi težavami opozoril predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Skupno odzivanje na krize – od naravnih nesreč do afganistanske krize – je tudi izraz solidarnosti med članicami, je dejal.

Pahor za EU, ki je povezan navznoter in dejaven navzven

Daljši nagovor je imel predsednik republike Borut Pahor, ki je predvsem poudaril pomen hitrejšega in učinkovitejšega odzivanja EU-ja na krize. To bo po njegovem mnenju mogoče le z večjim poglabljanjem integracije EU-ja in krepitvijo avtonomije, saj če bo EU ostal zgolj skupnost nacionalnih držav, bosta njegova moč in atraktivnost usahnili, je menil. Zavzel se je za enoten EU, ki je povezan navznoter in dejaven navzven.

V tem smislu je Pahor pozval k bolj ambiciozni razpravi o prihodnosti Evrope. S sedanjim potekom razprave ni zadovoljen, saj da tako francosko predsedstvo ne bo prišlo do nekih sklepov. Potreba po večji avtonomiji EU-ja se je pokazala tudi med pandemijo covida-19 na področju zdravstva, zlasti pri skupni nabavi medicinske opreme in zdravil, je še dejal Pahor in hkrati vnovič pozval državljane, naj se cepijo.

Ključna odgovornost EU-ja je zagotavljanje miru in EU ima tudi odgovornost za umirjanje sporov v svetu. V tem smislu je Afganistan eden največjih izzivov skupne zunanje in varnostne politike, je dejal Pahor. Kriza v Afganistanu bo tudi preizkušnja za evroatlantske odnose, lahko pa bi dala pospešek oblikovanju lastne obrambe, je dejal Pahor.

Borell: EU ne bo priznal nove talibanske vlade

Tudi Josep Borrell je v nagovoru menil, da bi bila lahko kriza v Afganistanu katalizator za okrepitev skupne zunanje politike EU-ja. "A to moramo dojeti skupaj, sicer bo to še en klic, naj se zbudimo, mi pa bomo še naprej spali," je dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja, ki je zbranim na konferenci predstavil dogovore z neformalnih srečanj obrambnih in zunanjih ministrov prejšnji teden na Brdu pri Kranju.

Janša in Borrell sta se pogovarjala o Afganistanu in Zahodnem Balkanu

Borrell je ob tem tudi poudaril, da EU ne bo priznal nove talibanske vlade, ker ni dovolj vključujoča, a se bo treba s talibani vseeno pogovarjati in usklajevati, zlasti glede zagotavljanja humanitarne pomoči. Afganistanu se namreč obeta "humanitarna kriza biblijskih razsežnosti", je opozoril Borrell.

Za pomoč Afganistancem, ki bežijo pred talibani, se je zavzel tudi predsednik Pahor. Prednostna naloga je pomagati tistim, ki so sodelovali z zahodnimi zavezniki, in predvsem tistim, ki so se borili za demokratične vrednote. Zaščititi je treba tudi ranljive skupine, zlasti ženske, je dejal slovenski predsednik. Tudi on se je zavzel za vzpostavitev humanitarnih konvojev v Afganistan, da bi tako omogočili Afganistancem, da ostanejo doma oz. v soseščini in da se bodo lahko na svoje domove vrnili, takoj ko bo to mogoče.

Tako Pahor kot Borrell sta se zavzela za krepitev strateške odpornosti EU-ja na kar se da širokih področjih. Od krepitve klasičnih obrambnih zmogljivosti do krepitve kibernetske obrambe, digitalne avtonomnosti do varnosti kritične infrastrukture. Le tako se bo EU sposoben učinkoviteje odzivati na krize; da jih bo pravočasno zaznal, jih analiziral in ukrepal, je dejal Borrell.

Štirje paneli medparlamentarne konference

Konferenca poteka v okviru štirih panelov. Prvi, na katerem sodeluje Borrell, je posvečen prednostnim nalogam skupne zunanje in varnostne politike ter skupne obrambne politike. Na drugem bodo udeleženci razpravljali o vlogi zunanje politike EU-ja v multipolarnem svetu. Med glavnimi govorci bodo zunanji minister Anže Logar, evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Janez Lenarčič in vodja EEAS-ja Stefano Sannino.

Tretji panel bo posvečen krepitvi regionalnega partnerstva z državami Zahodnega Balkana prek skupne varnostne in obrambne politike, na katerem bo nastopil obrambni minister Matej Tonin, medtem ko je makedonska obrambna ministrica Radmila Šekerinska udeležbo odpovedala zaradi požara v bolnišnici v Tetovu. Zadnji panel bo posvečen razvoju zmogljivosti civilne zaščite EU-ja in vključevanju vojske.