Poslanska stališča na seji DZ-ja kažejo na neuspeh predloga za razpis posvetovalnega referenduma o sredstvih za investicije v Slovenski vojski v letih od 2021 do 2026. Foto: DZ/Matija Sušnik
Poslanska stališča na seji DZ-ja kažejo na neuspeh predloga za razpis posvetovalnega referenduma o sredstvih za investicije v Slovenski vojski v letih od 2021 do 2026. Foto: DZ/Matija Sušnik

Poslanke in poslanci so s 35 glasovi za in 47 proti zavrnili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu o sredstvih za investicije v Slovensko vojsko (SV) v letih od 2021 do 2026. Ta predvideva 780 milijonov evrov dodatnih sredstev za vojaške investicije v prihodnjih šestih letih, večinoma za nakup oklepnih vozil in za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine.

DZ za uresničitev priporočil varuha človekovih pravic

DZ je sprejel sklepa, s katerima je pristojnim državnim in drugim organom priporočil uresničitev vseh priporočil, ki jih je v poročilu za leto 2019 podal varuh človekovih pravic. Ta je državnim in drugim organom podal 158 priporočil za izboljšanje položaja na področju varstva človekovih pravic. Vladi in DZ-ju med drugim priporoča, naj zagotovita ustrezni dostop do zdravstvenih storitev z zmanjšanjem dolgih čakalnih dob v zdravstvu in da naj zakonsko opredelita prekarnost, njene najbolj pojavne oblike in prepovesta prekarna razmerja.

Koordinator Levice Luka Mesec je v imenu predlagatelja za razpis posvetovalnega referenduma ocenil, da je to največja investicija te vlade. Po njegovih besedah ni v načrtu resnejših investicij v dolgotrajno oskrbo, stanovanjsko politiko ali modernizacijo železnic, pač pa je prioriteta te vlade nabaviti za 780 milijonov evrov orožja.

Opozoril je, da se o tem pogovarjajo med epidemijo, ko so potrebe zlasti v zdravstvu in na socialnem področju, država pa je praktično zaprta. Po njegovem mnenju bi bilo prav, da se državljani o tem lahko izrečejo na referendumu. "Kdo je v resnici grožnja odprti družbi in svoboščinam v Sloveniji? Prepoved referenduma je znak za alarm, da Slovenijo peljete na čudna pota," meni Mesec. Kritičen je bil do stališča vlade, da bi bil morebitni zakonodajni referendum o tem zakonu ustavno nedopusten.

Janševa vlada namerava v naslednjih šestih letih nameniti 780 milijonov evrov dodatnih sredstev za vojaške investicije. Foto: BoBo
Janševa vlada namerava v naslednjih šestih letih nameniti 780 milijonov evrov dodatnih sredstev za vojaške investicije. Foto: BoBo

Vlada: Referendum v nasprotju z usmeritvami Slovenije

Vlada po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Uroša Lampreta meni, da je namen posvetovalnega referenduma v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi in z mednarodno sprejetimi obveznostmi Slovenije.

Prav tako je po ocenah vlade v nasprotju s temeljnimi strateškimi dokumenti Slovenije na področju obrambe in varnosti. Referendum bi lahko negativno vplival na izgradnjo potrebnih zmogljivosti SV ter posegel v verodostojnost Slovenije kot članice zavezništva Nato, je opozoril Lampret.

Jožef Lenart (SDS) je poudaril, da so zakon o investicijah v SV v prvem branju podprli zato, ker se zavedajo, da gre za preživetje Slovenske vojske. Predlagatelji referenduma so se po njegovem mnenju že tedaj na vso moč trudili zaustaviti načrte te vlade, da naredi Slovensko vojsko znova verodostojno in primerno usposobljeno. Za referendum ni niti časa niti prostora, je opozoril.

Njegova strankarska kolegica Mojca Škrinjar pa meni, da podporniki predloga za referendum ne razumejo pojma moderne oborožitve. "V pobudi gre za anarhizem, spodbujanje kaosa, dekadenco in pa revolucijo," je ocenila.

Posvetovalnega referenduma ne bo

SMC: Referendum bi ogrozil modernizacijo vojske

V SMC-ju razpisu referenduma po besedah Monike Gregorčič nasprotujejo med drugim zato, ker bi bil po njihovem mnenju v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi Slovenije, v nasprotju z mednarodno sprejetimi zavezami Slovenije ter temeljnimi strateškimi dokumenti Slovenije na področju obrambe in varnosti. Prav tako bi po njihovi oceni to ogrozilo modernizacijo SV.

V NSi-ju poudarjajo, da vojski vračajo mesto, ki ji pripada in si ga zasluži. Po njihovem mnenju so predlagane investicije v SV v trenutni sestavi minimum, če jo želijo ohraniti. Andrej Černigoj je dejal, da v NSi-ju ne pristajajo na demagogijo nekaterih, da se je treba odločiti med zdravjem in topovi, saj zagotavljajo, da bo vlada poskrbela za oboje. Iva Dimic (NSi) je menila, da želi Levica ustvariti kaos v državi, ko bi se državljani odločali, ali potrebujemo zdravstvo ali vojsko. Država potrebuje oboje, je dejala in opozorila, da so pripadniki SV v prvih vrstah tudi v epidemiji.

Za poslance DeSUS-a so po besedah vodje Franca Jurše primarna skrb zagotovo investicije na socialnem in zdravstvenem področju, "vendar moramo v naši državi enkrat le pristopiti k celovitejši investiciji tudi na obrambnem področju". "Slovenija trenutno ni varnostno ogrožena, vendar investicija v našo vojsko predstavlja investicije v našo državo, v našo varnost in suverenost," je dejal Jurša.

LMŠ: Varnosti države trenutno ne zagotavljajo oklepniki, ampak zdravstvo

V LMŠ-ju po besedah Rudija Medveda ves čas zagovarjajo vlaganje v opremo in infrastrukturo. Opremljena vojska bo lahko učinkovita tudi v skupnem spopadu z epidemijo.

"Ampak našo varnost lahko v tem trenutku zagotavlja predvsem zdravstvo. Ne oklepniki in ne raketni sistemi," je dejal Medved in še opozoril na to, da sta referendum in ljudska iniciativa obliki neposredne demokracije.

Podobno kot Mesec je tudi Jerca Korče (LMŠ) v razpravi opozorila na oceno vlade, da bi bil zakonodajni referendum o tem vprašanju nedopusten, medtem ko koalicija nasprotuje tudi razpisu posvetovalnega. Posegamo v polje ustavnih pravic, je opozorila.

Poslanka SD-ja Meira Hot je poudarila, da se v SD-ju zavedajo velikih težav SV-ja, a so obenem zelo zadržani do po njihovem mnenju hitenja s 780-milijonskim finančnim zalogajem za šestletni investicijski cikel. Še posebej v času, ko se epidemiološka slika v Sloveniji in v svetu slabša iz dneva v dan, po njihovih ocenah ni trenutek za tovrstno "nesmotrno porabo sredstev". Tudi Dejan Židan (SD) se ni strinjal s trditvami, da je dovolj denarja za vse prioritete. Po njegovem mnenju imajo državljani pravico povedati, kaj je trenutno prioriteta države. Izpostavil je zdravstvo.

Tudi poslanec SAB-a Marko Bandelli je menil, da Slovenija trenutno ni vojaško ogrožena in nima razloga za povečevanje sredstev za vojsko, temveč je ogrožena zdravstveno, gospodarsko in razvojno. "Še bo prišel čas, ko bomo za obrambo namenili dodatne investicije, toda zdaj to ni primerno," je prepričan.

Referendumu nasprotujejo tudi v SNS-u

Ob koaliciji pa referendumu o zakonu o investicijah v SV nasprotujejo tudi v SNS-u, kjer poudarjajo nacionalno varnost. "Varnost ni zastonj in ni sama po sebi umevna, temveč jo je treba vzdrževati," je opozoril poslanec Jani Ivanuša.

DZ bo o predlogu za razpis posvetovalnega referenduma odločal v okviru današnjih glasovanj.

Opremljanje SV tudi na ustavnem sodišču?

Tonin pričakuje zavrnitev referenduma o naložbah v vojski. Opozicija na nogah.

V Levici sicer ne izključujejo predloga za razpis zakonodajnega referenduma, čemur pa nasprotuje vlada, ki je ocenila, da bi bil tak referendum nedopusten, saj zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021–2026 pomeni nujen ukrep, s katerim bo omogočena vzpostavitev nujnih obrambnih zmogljivosti države, s tem pa tudi takojšnje in učinkovito obvladovanje varnostnih situacij, povezanih z zagotavljanjem varnosti na celotnem ozemlju Republike Slovenije.

Hkrati sprejetje zakona omogoča tudi izpolnjevanje obveznosti, ki jih je država prevzela s podpisom severnoatlantske pogodbe. Ob tem vlada predlaga, da takim stališčem sledi tudi državni zbor.

V Levici, LMŠ-ju, SD-ju in SAB-u protestirajo proti takemu predlogu in napovedujejo, da bodo tako morebitno odločitev izpodbijali na ustavnem sodišču.

Država mora plačati davek za Poček

Polovica sredstev za nakup novih oklepnikov

Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih od 2021 do 2026 predvideva naložbe v vojaško opremo in infrastrukturo v vrednosti 780 milijonov evrov. V prihodnjih dveh letih bi bilo za prenovo Slovenske vojske namenjenih po 100 milijonov letno, v nadaljnjih štirih letih pa po 145 milijonov proračunskih evrov letno.

Največji delež teh sredstev, nekaj več kot polovica, naj bi bil namenjen nakupu novih oklepnikov 8 x 8 in 4 x 4. Oklepniki 8 x 8 bodo glavna oprema srednjega motoriziranega bataljona, ki bo tvoril jedro prve srednje bataljonske bojne skupine. Vozila enot bojne podpore in zagotovitve bojnega delovanja tega bataljona pa bodo temeljila na lahkih srednjih kolesnih vozilih 4 x 4.

Ocena potrebnih sredstev za nabavo vozil 8 x 8 in 4 x 4 je okvirno 408 milijonov evrov.

Za delovanje srednjega motoriziranega bataljona naj bi zagotovili tudi taktična transportna vozila, logistično opremo za namestitev in bivanje ter medicinsko opremo. To naj bi znašalo dodatnih 65 milijonov evrov.

Dva helikopterja za specialce in transportno letalo

Druga največja investicija je predvidena na področju vojaškega letalstva. Slovenija naj bi do leta 2026 nabavila taktično transportno letalo in dva helikopterja za podporo specialnim silam. Za njih naj bi na matičnem letališču Cerklje ob Krki zgradili dodatne hangarje in tudi hangar za transportno letalo na vojaškem delu letališča Brnik. V hangar pa bo preseljeno tudi vladno letalo Falcon. V vse našteto naj bi država vložila 128 milijonov evrov.

65 milijonov evrov naj bi bilo namenjenih za protioklepne rakete in rakete za zračno obrambo kratkega dosega, ker je trenutni sistem zračne obrambe pred iztekom življenjske dobe.

Druge večje investicije v vojaško opremo so predvidne še za komunikacijske in informacijske sisteme ter kibernetsko obrambo (40 milijonov evrov), modernizacijo pehotne oborožitve (pehotno orožje, oprema vojakov in oprema specialnih sil naj bi stali 34 milijonov evrov) in prenovo vojaške infrastrukture (40 milijonov evrov).

V SD-ju poudarjajo, da je začetek epidemije zaznamoval madež spornih nakupov zaščitne in medicinske opreme. Foto: Shutterstock
V SD-ju poudarjajo, da je začetek epidemije zaznamoval madež spornih nakupov zaščitne in medicinske opreme. Foto: Shutterstock

Poslanci odredili parlamentarno preiskavo glede ukrepanja Janševe vlade v epidemiji

DZ je na zahtevo LMŠ-ja, Levice, SD-ja in SAB-a odredil parlamentarno preiskavo za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti pri ukrepih, povezanih z epidemijo in blaženjem njenih posledic. Preiskava zajema čas vlade Janeza Janše, medtem ko na zahtevo koalicije že poteka preiskava, ki zajema tudi ukrepanje pred tem.

Poslanec LMŠ-ja Robert Pavšič je v imenu predlagateljev dejal, da je ustanovitev te preiskovalne komisije posledica dveh najbolj nespodobnih političnih dejanj v zgodovini demokratične Slovenije. "Škodljivega, koruptivnega, nepotističnega in pokvarjenega ravnanja te vlade z izgovorom boja proti epidemiji," je navedel na prvem mestu. Dodal je še ustanovitev preiskovalne komisije na zahtevo koalicije, ki bo po njegovih besedah preiskovala samo sebe. Kritičen do vlade in koalicije je Pavšič ocenil, da sta padli na področju obvladovanja epidemije.

"Z zavajanjem in zavestnim navajanjem neresničnih podatkov je vlada opravičevala celo vrsto ukrepov in tako oškodovala ne le javne finance, ampak z ustvarjanjem negotovosti in nesorazmernimi posegi v ustavne pravice povzročila tudi znatno gospodarsko škodo," je še ocenil Pavšič. Med drugim je izpostavil imenovanje različnih strokovnih skupin, ki jim lahko po njegovem mnenju očitajo konflikt interesov. Tudi Bojana Muršič iz SD-ja je ocenila, da epidemija ni pod nadzorom, vsak dan pa smo "soočeni z novimi in novimi omejitvami, ki jih predsednik vlade praviloma sporoča kar prek Twitterja". "Začetek boja proti virusu je vsekakor zaznamoval madež spornih nakupov zaščitne in medicinske opreme, pred katerimi so ministri kar tekmovali, kdaj se bo prej slikal pred posamezno sporno pošiljko," je dejala Muršičeva.

Poslanec Levice Željko Cigler je ocenil, da "izguba desetin milijonov z nabavami zaščitne opreme prek posrednikov ni bila nesrečna slaba odločitev ali posledica težkih razmer", pač pa "zavestna odločitev vlade aktualnega predsednika Janeza Janše, da se dokoplje do provizij za svoje prijatelje". Kot je pojasnil Cigler, je vlada kot eno od možnosti za neposredno dobavo medicinske in zaščitne opreme zavrnila nabavo z meddržavnim dogovorom s Kitajsko.

Po besedah poslanca SAB-a Bandellija je treba ugotoviti, kako so bili vodeni in izvedeni postopki v povezavi z ukrepi za blaženje posledic epidemije. Po mnenju njihove stranke je treba raziskati, ali je kdo izmed članov katere koli vlade zlorabil epidemijo za t. i. vojno dobičkarstvo, in ga v tem primeru poklicati na odgovor. "Zapravljenega denarja ne bomo dobili nazaj. Lahko le ugotavljamo, ali so bila sredstva porabljena transparentno in gospodarno," je dejal Bandelli.

Poslanka SDS-a Alenka Jeraj je spomnila, da so opozicijske stranke predlagale ustanovitev preiskovalne komisije po tistem, ko je bila na predlog koalicije že ustanovljena komisija s podobno vsebino. O morebitni opustitvi dolžnega ravnanja nosilcev javnih funkcij pri oblikovanju ukrepov lahko po njenem mnenju govorijo za čas pred 13. marcem. Tedaj je vlado vodil predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec, vlada je razglasila epidemijo 12. marca. "Zagotovo boste ugotovili opustitev dolžnega ravnanja nosilcev javnih funkcij, ker so bila skladišča prazna. Torej, nekdo ni opravil svoje naloge," meni Jerajeva, ki sicer vodi že ustanovljeno preiskovalno komisijo.

V SMC-ju preiskavi ne nasprotujejo, DeSUS-ovo stališče neznanka

V SMC-ju parlamentarni preiskavi ne nasprotujejo. Med drugim se po besedah poslanca Gregorja Periča strinjajo, da se ugotovi tudi ustreznost zakonodaje za ukrepanje pri spopadanju z epidemijo. Ob tem se sprašujejo, ali je trenutno, ko se ukrepi še vrstijo in sodišče še ni odločalo o pobudah za oceno ustavnosti, sploh mogoče pričakovati optimalne izsledke parlamentarne preiskave.

Po besedah poslanke NSi-ja Ive Dimic je prav, da se celotna zadeva z očitki in sumi o negospodarnih nabavah zaščitne opreme prenese na preiskovalno komisijo in na pristojne državne organe, ki naj preiščejo zakonitost in gospodarnost poslov. V NSi-ju se zavzemajo, da se preiščejo vsi, ki so bili kakor koli povezani z nabavami in ukrepi pred in med epidemijo, tako levi kot desni, je poudarila Dimičeva in dodala, da je njihov cilj priti do resnice. Poslanska skupina DeSUS-a stališča ni predstavila.

Zakonodajno pot končala tudi predloga zakona o davku na digitalne storitve in zakon o demografskih rezervah


DZ je s 43 glasovi za in 38 proti sklenil tudi, da predlog zakona o davku na digitalne storitve ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Z zakonom, ki so ga predlagali v Levici, bi po sedemodstotni stopnji obdavčili storitve digitalnih multinacionalk.

Zakonodajno pot je končal tudi predlog zakona o demografskih rezervah, ki sta ga v parlamentarno obravnavo vložila SD in SAB. Po oceni večine navzočih na glasovanju ta ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Omenjeni predlog je predvidel preoblikovanje Kapitalske družbe v družbo Slovenske demografske rezerve. Ta bi z upravljanjem dela prihodkov od kapitalskih naložb države 20 let skrbela za akumulacijo in plemenitenje sredstev, nato pa začela po letu 2040 sredstva vplačevati v pokojninsko blagajno. Upravljanje državnih naložb bi ob tem še vedno ostalo v rokah dozdajšnjih upravljavcev.

SD in SAB sta s svojim predlogom reševanja demografskih izzivov prehitela vlado, katere predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu še čaka na začetek zakonodajnega postopka. Ta predvideva, da bi Nacionalni demografski sklad, ki bi nastal s preoblikovanjem Slovenskega državnega holdinga, prevzel upravljanje skoraj vseh državnih naložb in nadomestil dozdajšnje upravljavce.

DZ podprl predlog zakona o finančni razbremenitvi občin

Državni zbor je danes z 79 glasovi za in dvema proti sklenil, da je predlog zakona o finančni razbremenitvi občin primeren za nadaljnjo obravnavo. V okviru prve obravnave zakona, ki so jo poslanke in poslanci opravili preteki teden, so nekaj pomislekov izrazili le v opozicijskih Levici in SNS-u.

Po predlogu zakona bo država od občin prevzela financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja za brezposelne slovenske državljane in tujce, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in jim je priznana pravica do denarne socialne pomoči. Enako bo veljalo za otroke do 18. leta, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani. Prav tako bo država prevzela financiranje nalog družinskega pomočnika in mrliško pregledne službe. Zvišuje se upravna taksa za izdelavo lokacijske informacije, ki bo odslej plačljiva tudi za notarje, taksa za potrdilo o pogojih za spreminjanje meje parcele bo na novo določena.