Poudarek revizije naj bi bil na razvojnih projektih, produkcijskih in koprodukcijskih delih in na delu zunanjih izvajalcev.

Posebna pozornost naj se nameni kulturnim vsebinam
Poleg tega so poslanci s 43 glasovi za in nobenim proti sprejeli tudi dopolnilni sklep, naj vodstvo RTV Slovenija posebno pozornost nameni produkciji kulturnih vsebin in za to priskrbi kadrovske, tehnične in finančne vire.

Parlamentarna razprava o podfinanciranosti RTV Slovenija je bila sicer zelo vroča. Koalicija je zavodu očitala neracionalno poslovanje, opozicija pa je razpravo označila za "eklatanten poseg v neodvisnost".

SD problematiziral plače vodstva
Andreja Rihter (SD) je v razpravi problematizirala plače vodstva RTV-ja. Plača generalnega direktorja RTV Slovenija Antona Guzeja po njenih podatkih znaša 6.389 evrov, kar ga po njenem mnenju uvršča med deset najbolje plačanih direktorjev javnih zavodov. "Če primerjate plačo ministrice, ki ima 5.874 evrov, lahko presojate sami," je izpostavila.

Po besedah vodje poslanske skupine Zaresa Cvetke Zalokar Oražem je razprava potekala o tem, "kakšni so pravzaprav učinki in rezultati tako imenovanega Grimsovega zakona na tako imenovani Grimsovi televiziji". Oražmova je dodala, da nadzorni svet zavoda pri njej "ne uživa zaupanja".

Rudolf Petan iz opozicijskega SDS-a pa je opozoril, da se tako "revanšističnega obravnavanja javnega zavoda" ne spomni. Koaliciji je Petan očital, da želi zamenjati vodstvo javnega zavoda, za kar ima po njegovo sicer vso pravico. Njegov strankarski kolega Miro Petek je ocenil, da je razprava o RTV-ju znak, da je javni zavod "očitno neki predmet poželenja koalicijskih strank, ki si ga želijo spet in znova osvojiti". Petek meni, da je razprava poseg v neodvisnost javnega RTV-ja: "Namesto predlogov zakonu, kako bi se spopadli z gospodarsko krizo, bomo danes poslušali o Piramidi, Hribarju, Grandi, Možini in podobno," je opozoril.

V poslanski skupini SLS še pravijo, tako Presečnik, da ne izključujejo, da nekaj tega v prejšnjem mandatu ni bilo, "vendar pričakujemo, da bo vlada, če misli, da so spremembe potrebne, prišla s predlogom sprememb ali novega zakona, ne pa, da na ta način vnaša nemir med vodstvo in sodelavce RTV-ja ter povzroča mešane občutke med poslušalci in gledalci radijskih in televizijskih programov".

Potrata: Manjka kulturnih vsebin
Že na začetku razprave je poslanka SD-ja Majda Potrata v predstavitvi stališča poslanske skupine poudarila, da se njeni stranki zdi smiselno razpravljati o prisotnosti kulture na javnem RTV-ju. Po besedah Potrate je gledanost kulturnih oddaj v zadnjih letih padla tudi za 80 odstotkov. Kot meni, je razlog tudi v spremembi terminov teh oddaj. Ob tem je omenila pismo 13 članov programskega sveta, ki so opozarjali na komercializacijo javne radiotelevizije.

Aleksander Zorn pa se je v okviru predstavitve stališča SDS-a najprej vprašal, kaj se skriva za pozivom, da mora biti na RTV-ju več kulturnih vsebin. "Dvesto let se v Sloveniji poziva, naj bo več kulture. To je kot dobro jutro, je kot nič," je zatrdil. Poslanca še moti, da se odbor za kulturo zlorablja za obračun z vodstvom RTVS, "ki ministrstvu ni pogodu". "Naj bo čistka čista. Naj se jih zmeče s položajev, pri tem pa naj se ne zlorablja odbora za kulturo," je opozoril.

Kulturna ministrica kritična do porabe
Kulturna ministrica je ob obravnavi problematike podfinanciranosti RTV Slovenija kritično nastopila do nenačrtovane porabe sredstev in zapostavljanju kulturnih vsebin. Ministrica se je tako v državnem zboru vprašala, zakaj so v času, ko so na RTV-ju dokazovali, da je hiša zaradi štiri leta zamrznjenega prispevka in novega plačnega sistema v finančnih težavah, vlagali v projekte, ki so finančne težave zaostrovali, kulturne vsebine pa zapostavljali.

Širčeva je tako že na začetku namreč navedla, da so se iz "srebrnine" javnega RTV-ja z željami vodstva in programskega sveta ter s potrditvijo nadzornega sveta financirali nadaljevanki Strasti in Brat bratu, parlamentarni program, plače, projekt izboljšanja odnosov z javnostmi, nakup prostorov na Komenskega in drugo.

Prenova avle iz sredstev za razvojne programe
Prav tako je opozorila na prenovo vstopne avle v radio in televizijo, ki je stala 750.000 evrov. "Ne zanima nas, če kdo meni, da je bila prenova potrebna oz. nepotrebna. Zanimati pa nas mora, ali je bila na smotrni način odločena, torej tudi, ali je prav, da je bila plačana iz sredstev, ki so namenjeni za razvojne programe," je poudarila.

Ministrica je tudi navedla pisatelja Draga Jančarja, češ da je mogoče opaziti izginjanje kulturnih vsebin iz informativnih oddaj, tudi radijskih. Na krčenje kulturnih in uvajanje komercialnih vsebin je pred časom opozoril tudi programski svet javnega zavoda pod vodstvom Staneta Grande.

Širca: Z zvišanjem prispevka pogasili le del ognja
"Ko je prišlo do zamenjave oblasti, je prišlo do odmrznitve RTV-prispevka, ki ga politični diktat vlade Janeza Janše vse od referenduma dalje ni želel spremeniti," je spomnila ministrica. Ob tem je opozorila, da so poslanci z zvišanjem RTV-prispevka za en evro morda pogasili le del ognja. Ognja naj bi namreč bilo še preveč, o njem pa bi bilo treba še spregovoriti.

Ob koncu je Širca napovedala, da na ministrstvu pripravljajo nov, boljši zakon o javnem RTV-ju. Opozorila pa je, da je v vsakem zapisniku nadzornikov RTV-ja več argumentov kot v naročeni hišni reviziji, saj se v takem primeru revizorji na koncu distancirajo od lastnega dela.

B. K./T. K./A. M./M. N.