Fotografija je simbolična. Foto: BoBo
Fotografija je simbolična. Foto: BoBo

Kot je na seji DZ-ja pojasnil predsednik omenjene preiskovalne komisije Robert Pavšič (LMŠ), je bila komisija z odreditvijo parlamentarne preiskave omejena na presečni datum 27. oktober, pri čemer pa se po tem datumu spreminja, aplicira in realizira vrsta ukrepov.

LMŠ-jev poslanec Robert Pavšič. Foto: BoBo
LMŠ-jev poslanec Robert Pavšič. Foto: BoBo

Med primarnimi nalogami komisije je po Pavšičevih besedah tudi evalvacija sprejetih in izvedenih ukrepov, predvsem z vidika njihove ustreznosti in učinkovitosti, zato je treba opredeliti daljši časovni okvir. "Gre za neposredno povezavo med ukrepi in posledicami ukrepov, kjer je treba natančneje zajeti in obravnavati ustreznost porabe javnofinančnih sredstev in drugih posledic ukrepov za preprečitev širjenja epidemije," je dejal Pavšič.

Prepozno ukrepanje pred drugim valom in eksperimentiranje med njim sta po njegovih navedbah pred aktualnim zaostrovanjem ukrepov proti epidemiji priznali tudi vladna politika in stroka. Kot je dodal, pa smo v samo nekaj mesecih "spremljali različne afere, ki upravičeno povzročajo pomisleke", pri čemer je izpostavil nabave hitrih testov, nabave oz. nenabave cepiv, izbiro distributerja cepiv.

Podporo razširitvi obsega parlamentarne preiskave so v predstavitvi stališč poslanskih skupin izrazili v strankah LMŠ, SD, Levica in SAB. Številne epidemiološke statistike potrjujejo, da je bila Slovenija kljub izjemni požrtvovalnosti zdravstvenega in drugega osebja doslej med najslabšimi državami na svetu v boju proti epidemiji, je dejal Rudi Medved (LMŠ).

Sorodna novica Nekdanja direktorica NIJZ-ja Pirnatova opozorila na škodljive posledice preveč radikalnih ukrepov

Franc Trček (SD) je poudaril, da je bilo pri boju z epidemijo vsak dan "kaj novega, vezano na stranpoti nosilcev javnih funkcij", ter med drugim omenil izvajanje strategije cepljenja proti covidu-19 in nabavo cepiv. Željko Cigler (Levica) pa je spomnil na ugotovitve Računskega sodišča, da vlada, ministrstva in zavod za blagovne rezerve pri nabavah zaščitne in medicinske opreme niso bili učinkoviti. Kot je poudaril Marko Bandelli (SAB), je stvarem treba priti do dna, če bodo kršitve ugotovljene, pa morajo posamezniki za svoja dejanja tudi odgovarjati.

Preostale poslanske skupine svojih stališč niso predstavile. Mojca Škrinjar (SDS) pa je v razpravi poudarila, da skrbno branje poročila Računskega sodišča pokaže na ugotovitev, da prejšnja vlada Marjana Šarca ni naredila popolnoma ničesar. Da pri nas cepljenje vendarle poteka dobro, pa po njenih besedah kaže tudi primerjava z Nemčijo, ki pri cepljenju "bistveno bolj zaostaja" od Slovenije.

Boris Doblekar (SDS) pa je ugotavljal, da bi omenjene opozicijske stranke o tem, o čemer danes razpravljajo, svoje mnenje lahko povedale v nedeljo na sestanku na Brdu pri Kranju, kamor je predsednik države povabil vse parlamentarne stranke, pa so zavrnile vabilo in na sestanek niso prišle

Parlamentarna preiskava za ugotovitev dejanskega stanja in morebitne politične odgovornosti pri ukrepih, povezanih z epidemijo in blaženjem njenih posledic, tako po novem zajema čas vlade Janeza Janše do današnje razširitve obsega preiskave. Na zahtevo koalicije pa poteka parlamentarna preiskava, ki zajema tudi ukrepanje pred tem.

V LMŠ-ju in Levici opozarjajo na nezaupanje vladi in ukrepom

Na vladno odločitev o ponovne zapiranju javnega življenja za zajezitev epidemije covida-19 so se odzvali v delu opozicije, ki se posveta na Brdu pri Kranju ni udeležila. V Levici so kritični do ponovnega "zaostrovanja represije", tako v Levici kot v LMŠ-ju pa opozarjajo na nezaupanje ljudi v učinkovitost ukrepov zaradi nezaupanja vladi. Prvak LMŠ-ja Marjan Šarec je v izjavi za medije v DZ poudaril, da v stranki ne nasprotujejo strokovni skupini ali njeni vodji Mateji Logar. Kot je dejal, pa se "mora strokovna skupina predvsem vladi zahvaliti za to, da ljudje dvomijo o ukrepih". Strokovna skupina bi namreč morala za seboj imeti tudi vlado, ki bi ji ljudje zaupali, je poudaril Šarec. Po njegovih besedah bi bilo iz tega razloga tudi s stališča preprečevanje širjenja virusa dobro, da bi na predčasnih volitvah dobili novo politično sestavo, ki bi ji ljudje lažje zaupali. Podobno je poudaril tudi koordinator Levice Luka Mesec. "Ključno je vzpostaviti zaupanje med vlado in ljudstvom," je dejal. Je pa vzpostavljanje zaupanja po njegovih besedah zelo težko, če to skuša vlada, ki hkrati z zaostrovanjem ukrepov izvaja "nek tretji val kadrovskih čistk v policiji, skratka se ukvarja z neke vrste državnim udarom", medtem ko bi morala biti njena glavna naloga čim prejšnje končanje epidemije. Vlada se je znašla v slepi ulici in koordinator Levice pot iz nje vidi v predčasnih volitvah.

Tudi sicer je kritičen do najnovejših vladnih ukrepov, ki jih je označil za panično reakcijo vlade, ki se na razmere ne zna odzvati drugače kot z "zaostrovanjem represije." Ravno represivni ukrepi pa vodijo do situacije, kakršna je v državi danes, je dejal Mesec.

Ponovno zaostrovanje ukrepov je toliko težje razumeti v luči "dejstva, da vlada noče priznati lastnih napak", je še dejal Mesec. Spomnil je na nenaročena cepiva proizvajalcev Pfizer in BioNTech ter Moderne, obenem pa ponovno ocenil, da je strategija cepljenja katastrofalna.

V SAB-u so medtem zatrdili, da je vlada "drugi val epidemije zavozila na vseh frontah, upokojenci so napake plačali z življenjem". Hkrati število brezposelnih dnevno narašča, zdravstveni krizi zagotovo sledi še gospodarska, prav tako ima vlada hudo krizo vrednot. Po oceni SAB-a Slovenijo ne čaka nič dobrega, vendarle pa v strani upajo, da je vlada tokrat pravočasno ukrepala. Spomnili so, da je nenazadnje tudi minister za zdravje Janez Poklukar dejal, da je "razlika med ukrepanjem in neukrepanjem 500 življenj". Državljane zato v SAB-u pozivajo, naj spoštujejo zaščitne ukrepe in s tem pripomorejo k zajezitvi epidemije.

Preiskava tudi o domnevnem vmešavanju politike v delo policije

DZ je na zahtevo poslancev LMŠ-ja, SD-ja, Levice in SAB-a odredil parlamentarno preiskavo za ugotovitev morebitne politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij za po njihovem mnenju nedopustno politično vmešavanje v delo slovenske policije. Komisija bo preiskovala obdobje od 13. marca lani do odreditve parlamentarne preiskave.

S parlamentarno preiskavo želi opozicija dobiti jasne odgovore o tem, ali prihaja do političnega vmešavanja v delo policije. Med drugim želijo ugotoviti, ali se vodstvo ministrstva za notranje zadeve politično vmešava v konkretne predkazenske in druge postopke, ter ali so funkcionarji in zaposleni v policiji podvrženi nedopustnim političnim pritiskom, ki vplivajo na njihove odločitve.