DZ je s 46 glasovi za in 29 glasovi proti podprl resolucijo o strategiji nacionalne varnosti. Resolucija je krovni dokument, na katerem bi lahko temeljili preostali predpisi s področja nacionalne varnosti.

Kot je v uvodu seje opozorila državna sekretarka na ministrstvu za obrambo Nataša Dolenc, je trenutno veljavna resolucija, ki je temeljni razvojno-usmerjevalni dokument na področju nacionalne varnosti, stara 10 let. Od leta 2013 je zaznati "znatne spremembe in poslabšanje varnostnih razmer v mednarodnem varnostnem okolju, vključno s širšim evropskim prostorom", zato se je vlada lotila prenove tega strateškega dokumenta. Kot je poudarila, želijo na ta način zagotoviti podlago za učinkovito odzivanje na vse vire ogrožanja na nacionalni in mednarodni ravni. Kot nove kategorije groženj je izpostavila hibridne grožnje in dopolnjene kibernetske grožnje ter migracije.

Pri odzivanju na hibridne kibernetske grožnje predvidevajo celovit medresorski pristop, preprečevanje in odzivanje na vojaške grožnje se prilagaja spremenjenemu varnostnemu okolju, pri odzivu na migracije je predvidena vzpostavitev skladnega upravljanja meja z odzivanjem na različne vrste migracij. V okviru odzivanja na hude in organizirane oblike kriminala je poudarjena potreba po krepitvi operativnih zmogljivosti ter ustreznih normativnih in drugih spremembah, je naštela Dolenčeva.

Sova ne bo dobila dodatnih pooblastil
Dokument je sprva predvideval tudi dodelitev dodatnih pooblastil Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) za spremljanje slovenskih državljanov, predvsem v povezavi s sumi terorizma, kar pa je naletelo na številne kritike. Na predlog SDS-a so na odboru za obrambo to določbo umaknili in namesto tega dodatne naloge naložili svetu za nacionalno varnost.

Kljub temu v SDS-u nove resolucije niso podprli, saj po njihovem prepričanju strategija nacionalne varnosti ne bo uresničena. Prav tako je po napovedih ne bo podprla Levica, v NSi-ju pa so napovedali, da ne bodo glasovali.

Potrjena sestava komisije o Kanglerju

Poslanke in poslanci so s 34 glasovi za in 19 proti potrdili predlog sestave parlamentarne preiskovalne komisije v zadevi Kangler. Vodil jo bo poslanec SDS-a Žan Mahnič, v njej pa bodo sodelovale le tri opozicijske stranke, saj v koaliciji in Levici svojih članov vanjo niso predlagali.

Po julijski odreditvi parlamentarne preiskave so poslanske skupine imele možnost predlagati v komisijo svoje člane. Predlagali so jih v SDS-u, NSi-ju in SNS-u, tako da bo SDS v njej imel tri, NSi in SNS pa po enega člana.

Koalicija ne sodeluje
Preostale poslanske skupine v njej ne bodo sodelovale, razloge pa so njihovi predstavniki pojasnili že na sejah mandatno-volilne komisije (MVK). Vodja poslanske skupine LMŠ-ja Brane Golubović je tako v sredo ponovil, da bi bilo smiselno, da se točka prestavi do odločitve ustavnega sodišča o dopustnosti delovanja preiskovalne komisije.

Da bi bilo delovanje takšne komisije problematično z vidika delitve zakonodajne in sodne veje oblasti, je ocenil tudi vodja poslanske skupine SMC-ja Igor Zorčič. Ob današnji obrazložitvi stališča poslanske skupine pred glasovanjem je ocenil, da bo potrditev sestave preiskovalne komisije sramotna odločitev, ki bo imela številne posledice za demokracijo, pa tudi za ugled Slovenije v svetu.

Tudi po oceni vodje poslanske skupine SD-ja Matjaža Hana je ta preiskovalna komisija "slaba". Kot je dejal na sredini seji MVK-ja, Kanglerja spoštuje in tudi sam meni, da se mu je zgodila krivica. Toda s preiskovalno komisijo se mu bo po njegovem mnenju povzročala še večja škoda. Njegova poslanska kolegica Bojana Muršič se je tokrat vprašala, kakšna je opredelitev predlagatelja, da je predmet parlamentarne preiskave res javnega pomena.

Poslanec SDS-a Jože Tanko je na drugi strani vztrajal, da je DZ po poslovniku takšno komisijo dolžen ustanoviti, kar je tokrat ponovila tudi poslanka SDS-a Anja Bah Žibert. Po njenih besedah je poslovnik jasen, poslanka LMŠ-ja Tina Heferle pa da si je s predlogom o prestavitvi imenovanja na eni od naslednjih sej DZ-ja dovolila "eklatantno kršenje pravnega reda, ki poraja resen dvom o njeni resnosti in sposobnosti za opravljanje funkcije podpredsednice DZ-ja".

Heferletova je očitke nato zavrnila ter zatrdila, da s tem niso kršili poslovnika DZ-ja. Kot je ponovila, je po oceni LMŠ-ja treba nujno počakati na odločitev ustavnega sodišča, ali je delovanje takšne parlamentarne preiskovalne komisije sploh ustavno dopustno.

Kritični so bili tudi v poslanski skupini Levice, po oceni katere je taka komisija v izrazitem nasprotju z ustavno delitvijo oblasti. Glasovanja so se, kot je v predstavitvi stališča poslanske skupine pojasnil poslanec Marko Bandelli, vzdržali v SAB-u, v katerem "nestrpno pričakujejo" odločitev ustavnega sodišča.

20 postopkov proti Kanglerju
DZ je parlamentarno preiskavo o odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri pregonu nekdanjega mariborskega župana in sedanjega državnega svetnika Franca Kanglerja odredil na julijski seji na zahtevo državnega sveta. DS je preiskavo zahteval na podlagi več kot 20 kazenskih postopkov zoper Kanglerja, ki so se vsi končali v njegovo korist.

Druge odločitve DZ-ja

• Državni zbor je sprejel spremembo zakona, ki ureja posamezna vprašanja glede razsodbe arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško. Obdobje, v katerem so ribiči upravičeni do nadomestila zaradi oviranega gospodarskega ribolova in za materialno škodo, ki jim jo povzročijo tuja plovila, se s tem podaljšuje za dve leti.
• Predlog dopolnitve kazenskega zakonika, po kateri kazniva dejanja spolne zlorabe ne bi nikoli zastarala, je primeren za drugo obravnavo. Predlog je podprlo 75 poslancev, nihče ni glasoval proti.
• DZ je s 54 glasovi za in 4 proti sprejel novelo zakona o enakih možnostih žensk in moških. Povečala naj bi delež premalo zastopanega spola pri sestavi delovnih teles vlade ter organov upravljanja in nadzora oseb javnega prava. Tak cilj je tudi pri imenovanju ali predlaganju predstavnic in predstavnikov lokalne in narodne skupnosti v takšne organe.
• DZ je z 58 glasovi za in nobenim glasom proti sprejel novelo zakona o avtorski in sorodnih pravicah, ki omogoča izjeme pri uporabi avtorsko varovanih del za invalide. Cilj je povečati dostop do avtorsko varovanih del za te osebe v prilagojenih formatih v obsegu, ki ni namenjen doseganju gospodarske koristi. Druga novost so globe v primeru kršitev.

Posnetek torkovega nadaljevanja seje v treh delih