Redna majska seja se je začela v ponedeljek. Foto: Državni zbor/Matija Sušnik

Predlog, ki ga je v državni zbor vložil državni svet, je prejel enotno podporo poslanskih skupin. Zakon za uravnoteženje javnih financ, sprejet leta 2012, je namreč nadomestilo med začasno zadržanostjo z dela omejil na 90 odstotkov osnove povprečne mesečne plače, medtem ko so darovalci krvi še naprej prejemali 100-odstotno nadomestilo. Predlog zdaj vse darovalce izenačuje, in sicer tako, da vsem pripada nadomestilo za 100 odstotkov osnove.

Državni svetnik Tomaž Horvat je v imenu predlagatelja pojasnil, da novela prinaša rešitev, po kateri bi se tudi nadomestilo med začasno zadržanostjo z dela zaradi darovanja tkiv in organov ves čas krilo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v višini 100-odstotne osnove, kot to velja pri darovanju krvi. Posledično naj bi s tem tudi preprečili upad števila darovalcev. Novela po Horvatovih besedah ne bi imela posledic za državni proračun, bi pa povečala izdatke zavoda za zdravstveno zavarovanje.

Poslanci enotni: neenakomerna obravnava je neetična
Alenka Jeraj (SDS) je med predstavitvijo stališč poslanskih skupin neenakopravno obravnavo darovalcev ocenila kot neutemeljeno in krivično. Za izenačenje nadomestila med začasno zadržanostjo z dela pri vseh darovalcih so se zavzeli tudi Jože Lenart (LMŠ), Samo Bevk (SD), Mojca Žnidarič (SMC), Iva Dimic (NSi), Andrej Rajh (SAB), Branko Simonovič (DeSUS) in Lidija Ivanuša (SNS). Zdajšnjo ureditev so označili za neetično.

S tem so se strinjali tudi v Levici in zakonski predlog državnega sveta še razširili s predlogom dopolnila, ki bi vsa bolniška nadomestila, ne le v primeru darovalcev, vrnil na višino pred sprejetjem varčevalnega zakona. Kot je poudaril Željko Cigler, dopolnilo ne bi prineslo dodatnih pravic, temveč bi jih zgolj vrnilo na "predkrizno" raven. Po dopolnilu bi nadomestilo znova znašalo 100 odstotkov osnove med začasno zadržanostjo z dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri delu, presaditve tkiva in organov v korist druge osebe, darovanja krvi in izolacije, ki jo odredi zdravnik, 90 odstotkov osnove zaradi bolezni ter 80 odstotkov osnove zaradi poškodb zunaj dela, nege družinskega člana in spremstva, ki ga odredi zdravnik.

Dopolnilo Levice podpirata SDS in NSi
Podporo dopolnilu Levice, ki bi po predlogu začelo veljati 1. januarja 2020, so napovedali v SDS-u in NSi-ju, proti so se izrekli v SMC-ju, v drugih poslanskih skupinah pa se niso izrecno opredelili. Jani Möderndorfer (SMC) je opozoril, da so v Levici finančne posledice dopolnila ocenili na več kot 15 milijonov evrov, kar pa po njegovih besedah "ni tako nerelevantno". Dodal je, da v Levici pri tem niso navedli, kje vzeti sredstva.

Tudi državni sekretar na ministrstvu za zdravje Tomaž Pliberšek je v imenu vlade nasprotoval dopolnilu. Po njegovih besedah predlog Levice zajeda v košarico pravic vseh zdravstvenih zavarovancev, "ki pa ni brez dna". Dodal je, da poleg tega dopolnilo neustrezno nagovarja problematiko naraščajočega absentizma in ne zasleduje cilja, da bi se zaposleni po bolezni čim prej zdravi vrnili na delo.

Negotova podpora noveli zakona o državnem tožilstvu
Predstavitev stališč poslanskih skupin na današnji seji DZ-ja je pokazala, da je podpora noveli zakona o državnem tožilstvu negotova, saj jo trdno podpirajo le v koaliciji. Nekatere poslanske skupine imajo namreč pomisleke o učinkovitosti Evropskega javnega tožilstva, na katero se novela nanaša. Bo pa podporo prejela novela zakona o odvetništvu.

Novela zakona o državnem tožilstvu, ki jo predlaga vlada, prinaša uskladitev veljavnega zakona z evropsko uredbo, ki vzpostavlja Evropsko javno tožilstvo. To je predvideno kot nadnacionalni tožilski organ, ki naj bi zagotovil učinkovit kazenski pregon kaznivih dejanj, s katerimi se posega v proračun EU-ja. Predlog novele pri tem določa pogoje in postopek za določitev nabora kandidatov za evropskega tožilca. Po uredbi bo namreč vsaka država članica predlagala za to mesto tri kandidate. Prav tako se z novelo določa postopek predlaganja kandidatov za evropskega delegiranega tožilca, ki bodo v imenu evropskega tožilstva delovali v svojih državah.

SDS podporo povezal s podporo dopolnilu
V koaliciji so v predstavitvi stališč poslanskih skupin napovedali podporo noveli, kljub temu pa je njen sprejem negotov. V Levici, NSi-ju in SNS-u je namreč ne bodo podprli, medtem ko se bodo v SDS-u odločili, ko bo znana usoda dopolnila, ki ga predlagajo.

Z dopolnilom bi določili, da soglasje k listi kandidatov za evropskega tožilca in predlogu kandidatov za evropske delegirane tožilce poda DZ. Kot je danes povedal Dejan Kaloh, slednje predlagajo, ker menijo, da se poslanci lahko seznanijo, kdo so kandidati ter kakšne so njihove kompetence.

V strankah koalicije dopolnilu niso naklonjeni. Po mnenju Janija Möderndorferja (SMC) je kakršno koli vmešavanje politike v postopke imenovanja evropskega tožilca nepotrebno. "Dopolnilo bi bilo v popolnem nasprotju z namenom uredbe, saj gre tu za institucijo, ki zahteva popolno neodvisnost od državnih organov posamezne države," je dejala Nina Maurovič (LMŠ). Podobno meni Jurij Lep iz DeSUS-a.

Podpora noveli zakona o odvetništvu
Se pa podpora obeta noveli zakona o odvetništvu, saj jo podpirajo v večini poslanskih skupin, razen v SNS-u. Z novelo se možnost opravljanja storitev in opravljanje odvetniškega poklica na trajni podlagi s samozaposlitvijo ali redno zaposlitvijo v Sloveniji določa tudi za državljane članic Evropskega gospodarskega prostora in Švice. Po besedah pravosodne ministrice Andreje Katič namreč Slovenijo na področju odvetništva zavezujeta dve direktivi.

Veljavni zakon o odvetništvu ju je v slovenski pravni red sicer prenesel že s prejšnjo novelo zakona o odvetništvu. Ko so se direktivama pridružile še članice Evropskega gospodarskega prostora in Švica, pa je bilo treba možnost opravljanja storitev in opravljanje poklica tujega odvetnika na trajni podlagi s samozaposlitvijo ali redno zaposlitvijo v Sloveniji določiti tudi za državljane teh držav.

Na mizi tudi predlog zakona o davčnem postopku
DZ bo obravnaval tudi predlog novele zakona o davčnem postopku, ki v slovenski pravni red vnaša več direktiv EU-ja, in predlog SNS-a za avtentično razlago 15. člena zakona o volilni in referendumski kampanji. Z njim bi natančneje določili, katere stroške je mogoče šteti kot stroške volilne kampanje.