Šarec odgovarja zakonodajalcem. Foto: DZ/Matija Sušnik

Poslanci so za prvi dan tokratne seje DZ-ja najavili pet poslanskih vprašanj premierju Marjanu Šarcu. Uvodno o migracijah je postavil poslanec SDS-a Zvonko Černač.

Černač: Zakon o meji je vsak dan množično kršen

Černač je uvodoma naštel nekaj okvirnih statistik. Med drugim: nezakoniti prehodi šengenske meje so se v zadnjih dveh letih povečali za več kot osemkrat. Sploh statistika za zadnjih deset dni je slaba, in pri vsem skupaj gre za donosno trgovino z ljudmi: samo letos so obravnavali skoraj sto organizatorjev, je našteval. Spomnil je na zakon o državni meji, ki nalaga, da se mejo varuje zato, da se preprečuje nelegalne migracije. "Zakon je torej množično kršen," je izjavil.

Prav tako je množično kršen zakon o mednarodni zaščiti, je dodal. Na mednarodno zaščito se je sklicevalo skoraj 2.800 ljudi, le 102 vlogi sta bili odobreni. Tudi ko je leta 2015 mejo prečkalo pol milijona migrantov, jih je samo 270 zaprosilo za azil.

Meja ni varovana, živelj ob njej ima veliko težav. "Predsednik vlade, ljudje vas kličejo na pomoč," je povedal poslanec SDS-a. Vprašal ga je, zakaj ni prišel na shod krajanov v Črnomlju po ugrabitvi Belokranjca in kaj bo storil, da bo nezakonitih migracij konec.

Šarec: Vlada je ukrepala, SDS ostaja sam
Predsednik vlade se je v odgovoru osredinil na samo stranko SDS in politično dogajanje. "Vaš strankarski shod ni preveč uspel," je izjavil. Tako shod kot vprašanje sta osredotočena na predvolilni čas, je ocenil. Spomnil je na "natolcevanja okoli njegove domače ograje", saj naj bi na desnici v zadnjem času širili informacije, da si je premier okoli hiše zgradil visoko ograjo, in SDS pozval, naj se ne vtika v njegovo zasebno življenje. Na tak način se težko racionalno pogovarja, je navrgel Černaču, in ta način je razlog, da SDS "ostaja sam" in ni sestavil koalicije.

Naposled je naslovil še samo vprašanje, rekoč, da so nezakoniti prehodi meje dejstvo. Pa vendar: vlada je policistom namenila dodatek, na mejo je pripeljala dodatnih nekaj deset pripadnikov Slovenske vojske, pa tudi aktivirali enote pomožne policije. Na mednarodni ravni je pozvala, naj se s Frontexom varuje zunanje meje Evropske unije. Policija delo opravlja dobro, in če bi prišlo do zaostritev, se lahko vedno vojski na podlagi 37a. člena zakona vojski podeli dodatna pooblastila. A po tem ni potrebe, je dodal.

Černač z odgovorom ni bil zadovoljen, še več, ocenil je, da premier na vprašanje sploh ni odgovoril, in da očitno vlada ne namerava zaščititi meje. Tistih 35 vojakov in policijski dodatek več kot očitno ne delujeta, kar priča uvodoma našteta statistika. Zato je med drugim napovedal vložitev novele zakona o mednarodni zaščiti, ki bo olajšala delo policistov, z določilom, da kdor pride iz varne države, nima pravice do azila.

Glede opazke o "strankarskem shodu" je Černač odgovoril, da če je bil strankarski, je bil morda socialdemokratski, saj se ga je aktivno udeležil župan iz vrst SD-ja.

Poteka redna majska seja DZ-ja. Foto: Državni zbor

Mesec: Slovenski okoljski načrt najslabši

Največja grožnja človeštvu in planetu so podnebne spremembe, o tem je 97-odstotna znanost, pa tudi mladi, ki so mnenje izrazili na nedavnih okoljskih shodih, je svoj prispevek načel poslanec Levice Luka Mesec. Milijonom življenjskih vrst grozi izumrtje, "krivi pa smo seveda mi ljudje." Znanost opozarja, da če ne bomo ukrepali, se bo lahko temperatura globalno povprečno zvišala od štiri do osem stopinj Celzija, kar bi lahko nekatere dele sveta naredilo neprimerne za življenje, nastala bodo ogromna podnebna neravnovesja in nestabilnosti, sledile pa vojne, lakota, velike migracije, je našteval.

"Skrbi me, da vlada tega ne jemlje resno," je komentiral poslanec. V Evropo je poslala osnutek energetsko-podnebnega načrta, ki je najslabši od vseh. Zato je Šarca vprašal, kako je bila lahko Slovenija najslabša, pa še, kako kani do leta 2030 zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida za 40 odstotkov, in zakaj se ni opredelila do desetih zahtev gibanja mladih.

Spodbude za pomursko regijo

Poslanec NSi-ja Jožef Horvat je v vprašanju izpostavil, da se pomurska regija po vseh kazalnikih razvitosti uvršča na rep Slovenije. "Prekmurje zaradi mačehovskega odnosa države že leta nikakor ne uspe nadoknaditi razvojnega zaostanka za osrednjo Slovenijo. Indeks razvojne ogroženosti za pomursko statistično regijo znaša 155,6 in se še povečuje," je dejal.

Premierja je zato vprašal, kaj bo storil, da bo Prekmurje ne le v besedah, ampak tudi v ekonomskem, socialnem in razvojnem smislu združeno z matično domovino. Pozval ga je tudi, naj država odpravi birokratske ovire, ki od prihoda v Slovenijo in tudi v pomursko regijo odvračajo tuje vlagatelje.

Šarec je izpostavil iztekajoči se zakon o razvojni podpori regiji. "Od začetka uveljavitve zakona leta 2010 se je brezposelnost zmanjšala z 19,4 odstotka na 13,3 odstotka v lanskem letu. Ustanovljenih je bilo 516 podjetij, ki še danes poslujejo," je izpostavil med drugim. Se je pa strinjal, da bo ugodne trende treba nadaljevati.

Regija po izteku posebnega razvojnega zakona ne bo prepuščena sama sebi, je zagotovil Šarec. Na voljo ji bodo med drugim instrumenti, kot je dogovor za razvoj regij, s katerim so skupaj z razvojnim svetom pomurske regije zastavili 19 razvojnih projektov v skupni vrednosti 53,5 milijona evrov, od česar bo država prispevala 41,2 milijona evrov. "S temi projekti bomo odpravljali še preostale primanjkljaje na področju vodooskrbe, komunalnega opremljanja poslovnih con in mobilnosti," je zatrdil.

Šarec odgovarjal na vprašanja poslancev

Predvideno je tudi sofinanciranje gradnje dveh vodovnih sistemov, za katera bo ministrstvo za okolje in prostor prispevalo 33,1 milijona evrov. Za osem projektov spodbujanja podjetništva in razvoj infrastrukture za podjetja, med drugim za gospodarske cone, bo gospodarsko ministrstvo zagotovilo 5,3 milijona evrov. Tretje prednostno področje pa je spodbujanje mobilnosti, in sicer bo ministrstvo za infrastrukturo za devet projektov gradnje kolesarskih omrežij namenilo 2,8 milijona evrov.

Pomurje bo "zagotovo" deležno tudi pomoči iz naslova prihodnjega večletnega finančnega okvira EU, je dodal. "Glede na to, da se kohezijska sredstva delijo na podlagi kriterija relativne razvitosti, je pričakovati, da bo vzhodna Slovenija v prihodnjem večletnem finančnem okvirju prejela obseg kohezijskih sredstev, ki bo najmanj primerljiv s sedanjim odbojem, bo pa verjetno glede na razvitost prihajalo do problemov med razmerjem med zahodno in vzhodno kohezijsko regijo," je povedal premier.

Nikakor ne moremo reči, da se v Prekmurju nič ne dogaja, je sklenil Šarec. "Verjamem, da se bo tudi v bodoče nadaljevalo naše delo v tej smeri, da ne bo ta del Slovenije rob in da bi bil pozabljen," je dejal in se s Horvatom strinjal, da moramo "vedno težiti k temu, da pripeljemo še več projektov, da odpremo še več delovnih mest in verjamem, da jih tudi bomo".

Poslanec NSi-ja z odgovorom ni bil zadovoljen, saj Šarec po njegovi oceni ni odgovoril na vprašanje, kako konkretno bo država pomagala Slovenkam in Slovencem v Prekmurju. "Tega ni in tega odgovora preprosto ne dobimo," je bil prepričan Horvat.

Šarec: Energetiko čaka veliko vprašanje
Premier je najprej pojasnil, da je ocena osnutka, ki ga je izvedla neka nevladna organizacija, irelevantna. Najprej zato, ker so ga v Evropski komisiji neformalno ocenili kot dobrega. Drugič zato, ker je bil sprejet lani, ko nove vlade še ni bilo, zdaj pa je nova vlada. Kljub temu pa Slovenija na okoljskem področju med najbolj ambicioznimi v Evropski uniji.

Ključno vprašanje pred Slovenijo je, od kod ji energija? Sploh zato, ker bo treba Teš 6 prej ali slej zapreti. Brez zaprtega Teša 6 Slovenija svojih okoljskih ciljev ne bo dosegla, je poudaril Šarec. Javno je pozval energetsko stroko, naj stopi skupaj in pripravi načrt, kako strukturirati energetsko proizvodnjo v prihodnje. Dodal je svojo misel: razmišljati bo treba tudi o drugem bloku krške jedrske elektrarne.

Mesec z odgovorom ni bil povsem zadovoljen, saj pri vladi opaža vzorec izogibanja okoljskim problemom, kot so se jih vlade izogibale od preloma tisočletja do danes. Treba bo ukiniti širitev ljubljanske obvoznice in namesto tega obnavljati železnice, saj promet navrže skoraj tretjino izpustov CO2, do leta 2030 zapreti Teš 6, pozornost nameniti obnovljivim virom energije. Glede Šarčevega branjenja okoljskega načrta pa je dejal: "Da je slovenska vlada ambiciozna, se strinja samo naša vlada. Enako porazne so zaveze."

Zakon o dolgotrajni oskrbi prihodnje leto

Šarec je v odgovoru na poslansko vprašanje Matjaža Hana iz SD-ja glede zakona o dolgotrajni oskrbi dejal, da naj bi po scenariju ministrstva za zdravje vlada zakon v parlamentarni postopek vložila novembra, dokončno sprejet pa naj bi bil po načrtu najpozneje aprila prihodnje leto.

Dolgotrajna oskrba mora biti po premierjevih besedah integrirana storitev. Prepletala se bo s sistemom socialnega in zdravstvenega varstva in tako zagotavljala celotno obravnavo tistega, ki jo potrebuje. Predstavljala bo kombinacijo osnovnih in podpornih dnevnih opravil in storitev zdravstvene nege, ki bodo odvisne tako od potreb kot želja uporabnika, uporabnik pa bo moral biti aktivno vključen.

Po sedanjih ocenah bo za uresničitev predvidenih rešitev na področju dolgotrajne oskrbe potrebnih dodatnih 180 milijonov evrov, je dejal. To po njegovih besedah prinaša vprašanje, kje vzeti sredstva za to. Postavil je vprašanje, ali bi se kot družba ali za začetek vsaj v DZ-ju strinjali z uvedbo obveznega socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Bi našli konsenz za preoblikovanje in nadgradnjo zdravstvene zavarovalnice, kar piše v koalicijskem sporazumu, je vprašal.

Resorjem zaupa, ker se kljub občasnim težavam znajo dogovoriti. Verjame, da je postavljena časovnica realna, če se je bodo vsi držali.

Če bomo vsi za to, potem bodo tako zakon o dolgotrajni oskrbi kot zakon o demografskem skladu in nenazadnje volilna zakonodaja sprejeti, je poudaril.

O priznanju Kosova
Zmago Jelinčič (SNS) pa je premierja Šarca v svojem poslanskem vprašanju pozval, naj Slovenija umakne priznanje Kosova, ker da naj bi bil ta akt v nasprotju z določili slovenske ustave in temeljne ustavne listine. Premier nad pobudo ni bil navdušen in se je prvaku SNS-a "zahvalil za njegovo interpretacijo in mnenje", a kot je zatrdil, Slovenija priznanja Kosova ne bo umaknila, saj to ne bi imelo smisla. "Če bi to spreminjali zdaj, bi izpadli neverodostojno," je prepričan Šarec.

Šarec odgovarjal poslancem

Drugo na seji

Redno majsko zasedanje bo sicer potekalo do četrtka, zadnji dan seje pa bo šele v torek, 28. maja. Na seji bodo poslanke in poslanci med drugim opravili prvo branje vladnega zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ter prvo branje predloga zakona o demografskem skladu, ki ga je vložil SDS.

Prenos v živo: