V razpravi so skušali doganti, kdo in kaj najbolj ogroža Slovenijo. Foto: DZ/Matija Sušnik

Vladna stran kot predlagateljica odgovarja, da gre za usmerjevalni strateški dokument. Dokument bo odbor za obrambo obravnaval predvidoma 11. septembra. Eden glavnih razlogov za pripravo nove resolucije so bile spremenjene mednarodne varnostne razmere.

"Slovenija se mora ustrezno odzivati na nove varnostne izzive. Varnost ni sama po sebi dana, treba si jo je zagotoviti," je v uvodu poudaril minister za obrambo Karl Erjavec. Glavne grožnje Sloveniji so po ministrovih besedah trenutno naravne nesreče, pa tudi vse več industrijskih. Spregledati ne gre niti drugih virov ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti, kot so informacijsko-kibernetske grožnje, terorizem in nasilni ekstremizem ter nezakonite migracije.

"Če se želimo učinkovito zoperstaviti terorizmu, bo treba narediti pravo oceno, do kam lahko posežemo pri varstvu človekovih pravic, da lahko državljanom zagotavljamo nacionalno varnost," je dejal Erjavec. Prepričan je, da lahko marsikaj preprečimo, če smo pravočasno informirani. Opozoril je tudi, da varnega okolja brez finančnih sredstev ni mogoče zagotoviti.

Nova strategija o nacionalni varnosti

Na javno predstavitev mnenj so povabili številne predstavnike strokovne in civilne družbe, ki so se v svojih razpravah dotaknili različnih področij. Državni svetnik Matjaž Gams je tako opozoril na vprašanje avtonomnega orožja. Janko Belin iz društva Areal pa je poudaril problematiko migrantov, odvisnih od različnih substanc, ki jim je po njegovih besedah treba pomagati, ne pa odrivati v anonimnost.

Andrej Gnezda iz Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera je poudaril, da so podnebne spremembe edina grožnja, ki ogrožajo prav vse državljane. Po oceni Umanotere je tudi neustrezno, da odzivanje na naravne nesreče temelji na prostovoljstvu.

Po oceni Alojza Šteinerja iz Zveze slovenskih častnikov v predlogu resolucije vprašanje vzdržljivosti obrambno-varnostnih struktur ni opredeljeno dovolj razvojno. Ivan Kukec iz Zveze veteranov vojne za Slovenijo pa je ocenil, da je velik del besedila prepisan iz zadnje resolucije iz leta 2010. Prav tako se predlog dokumenta po njegovem mnenju izogiba oceni pojava nacionalizma v državi in v njenem neposrednem okolju.

Nekdanji državni sekretar na ministrstvu za obrambo Klemen Grošelj, ki je sodeloval pri prenovi dokumenta, je opozoril, da je prenovljena resolucija splošni usmerjevalni strateški dokument. Opredeljuje izhodišča, na podlagi katerih se bo Slovenija lahko odzvala na varnostne grožnje. Konkretne rešitve oziroma ukrepi pa bodo po Grošljevih besedah opredeljeni v nadaljnjih dokumentih, ki urejajo posamezna področja. Eden takih bo tudi zakon o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova).

Največ pozornosti in polemik je bil v dozdajšnjih razpravah namreč deležen ravno predlog, da bi v okviru odzivanja na terorizem in nasilni ekstremizem razširili pooblastila Sove. Kot je razbrati iz besedila, bi Sova s ciljem pomoči policiji pri preiskovanju tovrstnih zadev zbirala podatke tudi o slovenskih državljanih.

Direktor Sove Rajko Kozmelj je bil ob tem kritičen do nekaterih napačnih razumevanj okrepljenih pooblastil Sove. Kot je pojasnil, gre za ukrepe tajnega vstopa in pregleda v prostoru ter avdio- in videosnemanja, ki jih po njegovih besedah z izjemo Slovenije poznajo vse obveščevalno-varnostne službe v Evropi. Poudaril je tudi, da ima Sova danes pooblastila, da lahko deluje proti slovenskim državljanom, kadar za to obstajajo dovolj utemeljeni razlogi, torej "če delujejo s tujim

i državljani oziroma obstaja neka povezava s tujino, ki je relevantna za kriminalno dejanje".

Javna predstavitev mnenj o predlogu resolucije o strategiji nacionalne varnosti RS