Pritožbo na ESČP so v imenu Združene desnice vložili Aleš Primc, Franc Kangler in Metka Zevnik. Foto: BoBo
Pritožbo na ESČP so v imenu Združene desnice vložili Aleš Primc, Franc Kangler in Metka Zevnik. Foto: BoBo

Na parlamentarnih volitvah leta 2018 sta Glas za otroke in družine ter Lista Franca Kanglerja – Nova ljudska stranka (NLS) kot Združena desnica vložila kandidatne liste v vseh osmih volilnih enotah, a sta jih volilni komisiji kranjske in novomeške volilne enote zavrnili, saj lista ni izpolnjevala zakonskih določb o najmanj 35-odstotni zastopanosti vsakega izmed spolov. Lista je odločitev izpodbijala na vrhovnem sodišču, ki je njihovo pritožbo zavrnilo. Nato so se obrnili še na ustavno sodišče, ki pa pritožb niti ni sprejelo v obravnavo. Naslednji korak je bila pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). To so v imenu liste vložili Aleš Primc in Metka Zevnik iz stranke Glas za otroke in družine ter Franc Kangler.

ESČP pa je soglasno sklenil, da se pritožba zavrne kot nedopustna. Kot je razvidno iz danes objavljene sodbe, so pravila o spolnih kvotah za oblikovanje kandidatnih list, na katerih je temeljila njihova zavrnitev, jasna in bi jih morala koalicija strank poznati. Pritožniki so namreč menili, da je zakonodaja, ki zahteva spolno uravnoteženo zastopanost na volitvah, nejasna in dvoumna. A se sodišče s tem ni strinjalo, pač pa menilo, da so te zahteve v slovenski zakonodaji popolnoma jasno definirane. Poleg tega bi se pritožniki morali zavedati, kakšne posledice jih bodo doletele, če zakonskih zahtev ne bodo upoštevali, in bodo torej njihove kandidatne liste zavrnjene.

Evropsko sodišče za človekove pravice je pritožbo zavrnilo s pojasnilom, da so zahteve za spolno uravnoteženo zastopanost na volitvah v slovenski zakonodaji povsem jasno definirane. Foto: EPA
Evropsko sodišče za človekove pravice je pritožbo zavrnilo s pojasnilom, da so zahteve za spolno uravnoteženo zastopanost na volitvah v slovenski zakonodaji povsem jasno definirane. Foto: EPA

Sodišče se je posvetilo tudi vprašanju, ali je zavrnitev kandidatnih list sorazmeren ukrep v primerjavi s ciljem, ki mu določbe o spolnih kvotah sledijo. Pri tem so se sodniki oprli na dokumente Sveta Evrope, ki ne samo dovoljujejo, pač pa tudi spodbujajo uvedbo spolnih kvot v volilni zakonodaji posameznih držav, vključno s strogimi sankcijami za njihovo neizpolnjevanje. Zato zavrnitev kandidatnih list po mnenju sodišča ni čezmeren ukrep, očitki predlagateljev pa so neutemeljeni.

"Gledamo naprej. Prejšnje volitve so mimo. Pred Slovenijo so novi izzivi," je v odzivu na odločitev sodišča sporočil Primc. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Poleg tega pa ESČP meni, da spolne kvote pomagajo zagotavljati demokratično legitimnost in so skladne z evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Prav tako opozarjajo, da je enakopravna zastopanost spolov eden izmed glavnih ciljev držav članic Sveta Evrope.

V koaliciji Združena desnica so v pritožbi zapisali še, da v predvolilni kampanji niso mogli sodelovati v soočenjih na Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Tudi v tem delu je ESČP pritožbo zavrgel, saj je ugotovil, da je RTV Slovenija zgolj upoštevala zakonske določbe in pravila, po katerih je dolžna na soočenja povabiti stranke, ki imajo svoje kandidate v vseh volilnih enotah.