#epidemija: Digitalizacija

Bruseljski inštitut Bruegel, ki se posveča politično-ekonomskim vprašanjem, je v začetku junija objavil svojo analizo načrtov za okrevanje in odpornost 23 držav članic EU-ja, ki so jih države članice poslale v Bruselj do prejšnjega tedna.

V prvi različici objavljene analize je bila Slovenija na repu 23-terice glede načrtovanih vlaganj iz okrevalnega načrta v digitalno in zeleno. Zaradi odziva na rezultate v Sloveniji je nato Bruegel zadevo še enkrat preveril in popravil in slovenski načrti so postali nekoliko ambicioznejši oz. so zdaj bolj ali manj povprečni.

Foto: Radio Slovenija
Foto: Radio Slovenija

Skladno z EU-uredbo je namreč za doseganje zelenih ciljev treba nameniti najmanj 37 odstotkov razpoložljivih sredstev, 20 odstotkov pa za doseganje digitalnih ciljev. "Slovenski načrt predvideva 21,46 odstotka za digitalni prehod in 43 odstotkov za zeleni prehod, kar je za več kot 6 odstotkov nad spodnjo mejo, ki jo določa Uredba. Slovenija se tako glede deležev za zeleno in digitalno uvršča v zlato sredino članic EU-ja," je zapisala vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Vlada je glede digitalizacije Slovenije, vsaj na videz, ambicioznejša od svojih načrtov in je letos ustanovila vladni strateški svet za digitalizacijo, v katerega je imenovana precej obsežna skupina ljudi, ki delujejo na različnih področjih. Vodi pa ga Mark Boris Andrijanič, sicer vodja javnih zadev v Srednji in Vzhodni Evropi pri Uberju v Varšavi.

"Slovenski Načrt za okrevanje in odpornost je pripravljen v skladu s priporočili Evropske komisije, kar velja tudi za njegov digitalni steber. Obenem bo digitalni preobrazbi namenjenih še več kot 100 milijonov evrov iz drugih finančnih mehanizmov EU-ja. Denarja bo torej veliko, a ključen bo izbor pravih projektov in njihova hitra implementacija. Tudi zato bo Strateški svet za digitalizacijo v kratkem predstavil vrsto ukrepov in rešitev, namenjenih pospeševanju digitalizacije javne uprave, gospodarstva, zdravstva in izobraževanja. Kar nekaj pozornosti smo namenili tudi vračanju slovenskih strokovnjakov iz tujine in razvoju umetne inteligence ter drugih novih tehnologij," pravi Andrijanič.

Med 40 predlogi za digitalizacijo tudi uvedba bona za pridobivanje e-veščin

Strateški svet za digitalizacijo je v torek že predstavil prvi sveženj ukrepov, ki ga je predtem potrdila vlada. Gre za 40 rešitev za digitalizacijo javne uprave, zdravstva, izobraževanja in gospodarstva. Med njimi so denimo e-gradbeno dovoljenje in e-osebna izkaznica, ukinitev prometnega dovoljenja, davčni trajnik, e-zdravstvena oskrba na domu do slovenskega predstavništva v Silicijevi dolini.

Kakšen izmed 40 projektov bo morda izveden tudi v okviru digitalnega dela načrta za okrevanje. Preden je vlada poslala okrevalni načrt v Bruselj, pa se očitno o njegovem digitalnem delu ni posvetovala s člani sveta za digitalizacijo.

Zaradi (ne)ambicoznih načrtov okrevanja na digitalnem področju je že odstopila ena izmed bolj prepoznavnih članic strateškega sveta za digitalizacijo Emilija Stojmenova Duh, profesorica na fakulteti za elektrotehniko.

"Popolnoma jasno je, da s takšnimi naložbami, kot so predvidene v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, to nikakor ne bo mogoče. Do drugih strateških dokumentov, kot je recimo operativni program, žal ne javnost in tudi sama sploh še nismo imeli vpogleda. Zato jih ne morem ocenjevati ali komentirati. Kot sem poudarila, vidim digitalizacijo kot velikansko priložnost za Slovenijo. A za to obstajata dva objektivna pogoja: da bo transparentna in vključujoča. Žal ključni razvojni dokument, ki naj bi omogočil in pospešil pametno digitalno preobrazbo Slovenije, ne zagotavlja ne tega ne izvedljivega načina za doseganje digitalnega preboja. Po objavljenih podatkih o deležu vlaganj za digitalne naložbe se ne morem znebiti občutka, da je strateški svet zgolj marketinška kulisa, in ne strateško, vključujoče in transparentno načrtovanje digitalizacije," je zapisala po poročanju Večera.

Struktura digitalnega dela bi lahko bila boljša

Slovenija je sicer v preteklem desetletju na pobudo Evropske komisije imenovala dva digitalna glasnika Aleša Špetiča in Marka Grobelnika. Vendar se zdi, da so jima pretekle vladajoče strukture namenile bolj simbolično kot aktivno vlogo. Digitalna glasnika sta tako kot zdaj člani strateškega sveta delovala prostovoljno. Oba sta sicer zdaj tudi člana digitalnega strateškega sveta, vendar iz njunih pričevanj izhaja, da se vlada s člani strateškega sveta ni posvetovala glede vlaganj v digitalizacijo iz naslova evropskega načrta za okrevanje.

Foto: MMC RTV SLO/Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (zajem zaslona)
Foto: MMC RTV SLO/Vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (zajem zaslona)

"Digitalni del slovenskega načrta smo na strateškem svetu proučili, vendar je bil na žalost rok za oddajo RRF (Načrt za okrevanje in odpornost o. p.) predloga prekmalu glede na čas ustanovitve strateškega sveta in nismo imeli pomembnega vpliva na vsebino. Naša ocena je, da bi bila struktura digitalnega dela lahko boljša, v korist digitalizacije širšega spektra digitalnih projektov," je za MMC pojasnil Grobelnik.

Ob tem je opomnil, da je digitalizacija "horizontalna tematika" in se, kot pravi, v načrtu za okrevanje ne skriva samo v poglavju o digitalizaciji, ampak je do neke mere razpredena tudi čez druga poglavja. "V tem smislu je realen odstotek za digitalizacijo višji, kot ga kaže preprost izračun," pravi raziskovalec na področju umetne inteligence z Instituta Jožef Stefan v Ljubljani.

Kot poudarja, bo prava številka za digitalizacijo določena, ko se bodo opredelili konkretni projekti, kar se bo dogajalo po odobritvi slovenskega načrta za okrevanje. "Tu je potemtakem še kar nekaj prostora za podrobnosti tematik," je dodal.

Aleš Špetič pa je za MMC pojasnil, da v Bruselj poslanega načrta ni prebral, saj se je načrt pripravljal, preden je strateški svet sploh začel delati. "Tako da težko komentiram, ali je dober ali ne. Strateški svet se ne ukvarja z načrtom, ampak bolj z ukrepi, ki jih predlagamo za v prihodnje. Sicer to ni idealno, a tako je," pravi Špetič.

Večina digitalnih sredstev za javno upravo

Do slovenskega načrta za okrevanje in odpornost je, glede na izjave v medijih, precej kritičen ekonomist Mojmir Mrak, ki je bil lani v prvih mesecih epidemije covida-19 član strokovne posvetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije koronavirusa za državljane in gospodarstvo, iz česar so pozneje nastali t. i. zakonski svežnji PKP.

"Preprosto je slovenski dokument neambiciozen, Slovenija je imela ali pa ima zdaj neko možnost, da bi naredila razvojni preboj, ko govorim o celotnih sredstvih EU-ja, govorimo o desetih milijardah evrov (vključena so tudi kohezijska sredstva o. p.)," je nedavno dejal Mrak v Studiu City in ob tem poudaril, da je digitalizaciji namenjenih nekaj več kot 20 odstotkov od dveh milijard. Če pa se pogleda, kam bo šel denar od celotne kohezije, bo po njegovih opozorilih odstotek za digitalizacijo še bistveno nižji.

Naslov infografike: bruegel

"Če pogledamo strukturo, kar se mene tiče, je katastrofalna, 80 odstotkov sredstev za digitalizacijo gre v javni sektor. Nisem proti javnemu sektorju, ampak bi moral biti za digitalizacijo celoten znesek bistveno večji in bi moral biti vsaj približno tak znesek, kot gre v javni sektor, tudi za gospodarstvo. Argument ministra, da bo vse šlo v gospodarstvo, v smislu, da bo gospodarstvo to delalo, ne vzdrži neke resne kritike. Prestrukturirati bi morali gospodarske družbe, da bodo sledile digitalizaciji. Vendar ne govorim o velikih gospodarskih družbah, ki bodo to naredile z EU-jem ali brez njega. V Sloveniji je velika večina majhnih ali srednjih podjetij, ki jih je tudi veliko vključenih v nekatere verige, in če ne bodo v teh verigah sledili tej digitalni zgodbi, ki poteka v svetu, potem bodo iz teh verig izpadli. Slovenija pa 80 odstotkov svojega BDP-ja izvozi," je še dodal Mrak.

Ambiciozna vizija Evropske komisije

Evropska komisija je sicer že marca predstavila ambiciozno vizijo za digitalno preobrazbo Evrope do leta 2030, saj želi, da bi bilo desetletje, ki smo ga dobro začeli, digitalno desetletje Evrope. Digitalizacijo na vseh področjih življenja namreč vidi kot ključno za prehod na podnebno nevtralno, krožno in odporno gospodarstvo. Če bi sledili viziji komisije, bi Evropska unija postala digitalno suverena.

Da bi lažje sledili viziji, je Evropska komisija pripravila program/dogovor Digitalni kompas, ki opredeljuje najpomembnejša področja digitalizacije, pri čemer sloni na digitalni strategiji, ki je bila predstavljena februarja 2020. Gre za sklop digitalni načel, ki bi omogočili hitro uvedbo večdržavnih projektov in zakonodajnega predloga, ki bi določil okvir upravljanja.

Digitalni kompas temelji na štirih točkah – usposobljenosti, infrastrukturi, javni upravi in podjetništvu.

Na področju znanja in usposobljenosti poudarja digitalno usposobljeno prebivalstvo in lastne visokokvalificirane strokovnjake na tem področju. Tako vizija predvideva, da bi do leta 2030 vsaj 80 odstotkov odraslih imelo osnovna digitalna znanja in spretnosti, v EU-ju pa bi bilo zaposlenih 20 milijonov strokovnjakov za IKT, pri čemer bi se moral delež žensk na takih delovnih mestih povečati.

Na področju infrastrukture Digitalni kompas poudarja, da mora ta biti varna, učinkovita in trajnostna. Konkretneje opredeljuje, da bi morala imeti vsa gospodinjstva v EU-ju do leta 2030 gigabjtno povezljivost, vsa poseljena območja pa bi bila pokrita s tehnologijo 5G. Ambicije so visoke tudi pri razvoju tehnologije, saj bi moral EU na področju proizvodnje polprevodnikov pokriti vsaj 20 odstotkov svetovne proizvodnje, v EU-ju bi bilo treba uvesti 10.000 podnebno nevtralnih zelo varnih robnih vozlišč, Evropa pa bi morala imeti svoj prvi kvantni računalnik.

Na področju podjetništva je govor o digitalni preobrazbi podjetij. V skladu z vizijo bi morala tri od štirih podjetij v EU-ju do leta 2030 uporabljati storitve računalništva v oblaku, velepodatke in umetno inteligenco. Več kot 90 odstotkov malih in srednjih podjetij bi moralo doseči najmanj osnovno raven digitalne intenzivnosti, prav tako pa si želi podvojitev samorogov EU-ja – torej zagonskih podjetij z najmanj milijardo tržne vrednosti.

Na področju javnih storitev se digitalizacija že dogaja, pospešila jo je tudi pandemija. Digitalni kompas predvideva, da bi bile do leta 2030 vse ključne javne storitve na voljo po spletu; vse državljanke in državljani pa bi imeli dostop do svojih e-zdravstvenih kartotek. Poleg tega bi 80 odstotkov državljanov EU-ja uporabljalo elektronsko identifikacijo.

Kompas določa trdno skupno strukturo upravljanja skupaj z državami članicami, ki temelji na sistemu spremljanja z letnim poročanjem s semaforji. Cilji bodo vključeni v program politike, o katerem se bosta dogovorila Evropski parlament in Svet.

Načrt je ambiciozen, kakšen je v primerjavi s stanjem, pa si oglejte v grafu.

Foto: MMC RTV SLO
Foto: MMC RTV SLO

Da bi program stekel, namerava Evropska komisija olajšati začetek večdržavnih projektor s kombiniranjem naložb iz proračuna EU-ja, držav članic in industrije v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost ter drugih finančnih sredstev EU-ja. Države članice so se v svojih načrtih za okrevanje in odpornost namreč zavezale, da bodo najmanj 20 odstotkov sredstev iz tega načrta namenile prednostni nalogi digitalizacije. Morebitni večdržavni projekti vključujejo vseevropsko medsebojno povezano infrastrukturo za obdelavo podatkov, zasnovo in uvedbo naslednje generacije zaupanja vrednih procesorjev z majhno porabo električne energije ali povezane javne uprave, v programu piše Evropska komisija.

Ali je dovolj volje in sredstev za uresničitev vizije, torej, ali so ambicije tudi uresničljive, pa bo pokazalo že naše desetletje.