Foto: BoBo
Foto: BoBo

Bruseljski inštitut Bruegel, ki se ukvarja s političnimi raziskavami o ekonomskih vprašanjih, je analiziral načrte za okrevanje in odpornost 23 držav članic EU-ja, ki so jih do 2. junija poslale v Bruselj. Štirje načrti še manjkajo in v analizo zato niso bili vključeni.

Bruegel opozarja, da je primerjava nacionalnih načrtov zelo zahtevna, saj so podatki v njih predstavljeni v zelo različnih strukturah, z različno opredeljenimi kategorijami, prav poseben izziv pa je to, da lahko predvidene naložbe podpirajo različne namene, npr. zeleno, socialno in vključujočo rast ter politike, namenjene naslednji generaciji. Vse države članice so v svojih načrtih morale navesti, kakšen skupen delež črpanih sredstev bodo namenile zelenim in digitalnim ciljem. Pri zelenih ciljih bi moral biti delež po pravilih EU-ja vsaj 37-odstoten, pri digitalnih pa vsaj 20-odstoten.

Na splošno države, ki jim iz načrta za okrevanje in odpornost pripada relativno manj sredstev glede na njihov BDP, v svojih načrtih dajejo večji poudarek zelenim in digitalnim naložbam, kar velja za Nemčijo, Luksemburg in Dansko.

Za "drugo" kar 1,62 milijarde evrov

Države, ki jim iz omenjenega EU-načrta pripada več sredstev glede na njihov BDP, pa so po ugotovitvah Bruegla predstavile bolj raznolike načrte z večjim deležem t. i. drugih naložb.
Med njimi prednjači Slovenija. Od skupno okoli 2,6 milijarde evrov jih za zeleni del načrta namenja 0,77 milijarde, za digitalnega le 0,17 milijarde in za "drugo" kar 1,62 milijarde evrov. Deleža "zelenega" in "digitalnega" sta v slovenskem načrtu najnižja med primerjanimi, delež "drugega" pa občutno najvišji.

Slovenija je sicer tako kot večina preostalih držav članic v svojem načrtu predvidela porabo vseh zanjo rezerviranih nepovratnih sredstev iz okrevalnega načrta , hkrati pa je med sedmimi članicami, ki so zaprosile tudi za povratna sredstva iz tega instrumenta, za okoli 0,7 od maksimalno mogočih 3,2 milijarde evrov.

Večina sredstev za digitalizacijo v javni sektor

Radio Slovenija je sicer poročal, da je vlada v načrtu za okrevanje predvidela 330 milijonov evrov za digitalizacijo (Breugel v analizi navaja 170 milijonov evrov). Toda gospodarstvu bo namenjenih le 56 milijonov, javnemu sektorju pa kar 274 milijonov.

Peter Wostner z Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je za Radio Slovenija povedal, da so slovenska podjetja dobra v avtomatizaciji in robotizaciji, vendar imajo težavo z uporabo oziroma v prebojnih inovacijah. Zadnja leta v zasebnem sektorju ni bilo dovolj vlaganj v raziskave in razvoj. Slovenija se ni odločila za velikopotezno uvajanje pametnih tovarn, čeprav je popolnoma jasno, da bodo tržni zmagovalci tisti, ki bodo osvojili umetno inteligenco.

Vlada je v Bruselj oddala načrt za okrevanje in odpornost, po katerem bi iz evropskega sklada za odpornost za namen raziskav in inovacij počrpala dodatnih 132 milijonov v petih letih. Umar priporoča dvig teh sredstev. Država mora voditi inovacijsko politiko in prevzeti pobudo, pravi Wostner, ki vidi težavo tudi v premalo sredstvih za digitalizacijo.

V načrtu za okrevanje je za digitalizacijo v podjetjih na voljo 56 milijonov, in če predpostavimo, da podjetja počrpajo tudi vseh 96 milijonov v okviru prihodnje kohezije, "če izračunamo, koliko to pride na leto, bomo vlagali manj, kot smo vlagali na začetku prejšnjega desetletja". "V področje, od katerega bo odvisna naša prihodnost," poudarja Wostner.

"To ni samo sprememba iz papirnega administrativnega dela v digitalni način, ampak je tudi sprememba poslovnega modela. Če druge branže želijo ujeti ali prehiteti svetovne konkurente, je zelo pomembno, da spremenijo poslovni model," je za Radio Slovenija opozoril na koristi digitalizacije Tone Stanovnik iz IT-podjetja Špica International.

Mnenja o tem, koliko v prihodnjih letih na ravni celotne države iz javnih sredstev vložiti v digitalizacijo, so sicer deljena. Javni sektor bo z evropskimi sredstvi še naprej vlagal v odpravljanje belih lis, v digitalizacijo pedagoškega procesa, policije, diplomacije, spremljanje zaposljivosti diplomantov, če naštejemo le nekaj projektov.

Naslov infografike: bruegel