Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je razsodilo, da Slovenija ni ustrezno uredila vprašanja izbrisanih, saj ni sprejela ustrezne zakonodaje, je za MMC sporočil dopisnik TV Slovenija Matjaž Trošt.

Tožbo je vložilo osem izbrisanih, odškodnino pa je zaradi psiholoških travm prisodilo šestim. V dveh primerih odškodnine za psihološko škodo ni prisodilo. Sodišče je za razrešitev vprašanja premoženjske škode oziroma odškodnin državi in tožnikom dalo leto dni časa za dogovor. Slovenija mora v letu dni torej pripraviti sistem odškodnin za izbrisane, sodišče pa v tem času podobnih vlog, ki so že prispele na sodišče, ne bo obravnavalo, je zapisano v razsodbi.

MNZ: Obsežno sodbo še preučujemo
Odzvali so se tudi na ministrstvu za notranje zadeve, kjer so zapisali, da je "sodba obsežna in jo je treba temeljito preučiti na medresorski ravni. Prav tako bo treba natančno preučiti načine za izvršitev obveznosti, ki jih je Sloveniji s sodbo naložilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Zato v tem trenutku konkretnejših komentarjev ne moremo podati."

Varuhinje sodba ni presenetila
Zdenka Čebašek Travnik, varuhinja človekovih pravic, pa je dejala, da je bila sodba pričakovana, saj se je o njej že "dlje časa govorilo v evropskih krogih". Pričakuje, da bo država sodbo spoštovala.

Stranke s komentarji zadržane
V parlamentarnih strankah pa so za zdaj s komentarji še previdni. V SDS-u in Državljanski listi bodo sodbo še preučili, v DeSUS pa pravijo, da jo je država dolžna spoštovati. Iz NSi-ja so odgovorili, da je potrebno pripraviti ustavni zakon o izbrisanih, ki bi individualno obravnaval posamezne primere. "Vztrajamo na stališču, da se sistematično rešuje primer za primerom, sicer lahko pride do zlorab. Nedopustno je namreč, da bi odškodnino prejeli tudi tisti, ki so leta 1991 zavrnili slovensko državljanstvo," pravijo.

Medtem pa v SLS-u izpostavljajo, da se je pavna podlaga za takšno sodbo sprejela z zakonom, ki ga jepredlagala nekdanja ministrica Kresal: "Naša država preprosto ni posvetila dovolj pozornosti temu problemu na mednarodni ravni in posledično ni dovolj pripravljena na postopke pred mednarodnimi organi in sodišči. Poslanci SLS smo že v prejšnjem mandatu, ob sprejemanju novele zakona o ureditvi statusa pod ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal opozarjali, da se s tovrstnim zakonom odpre možnost vprašanja odškodnin, ker je bila z njim praktično sprejeta pravna podlaga zanje." Evropsko sodišče je po njihovem mnenju zdaj naši državi pustilo zelo malo manevrskega prostora, v svoji sodbi pa se ne ozira na to, da je v tistem času nastajala nova država.

V Pozitivni Sloveniji so takšno razsodbo pričakovali. Upajo, da bo vlada v najkrajšem času sistemsko pristopila k reševanju problema odškodnin v skladu z razsodbo evropskega sodišča. Da je enostransko in nepremišljeno posegati v človekove pravice manjšin pravno nedopustno tako v Sloveniji kot tudi na evropskem sodišču, so ves čas opozarjali v SD-ju, trdi vodja poslanske skupine Janko Veber. Prepričan je, da bi bile posledice bistveno manjše, če bi status izbrisanim uredili takoj, ko je nastal problem.

Kresalova: Sodbo je treba brez dvoma spoštovati
Da je treba sodbo "brez dvoma spoštovati", je zapisala Katarina Kresal, ki je bila v času, ko je Slovenija sprejela zakon o izbrisanih, ki je staus izbrisanih uredil, ministrica za notranje zadeve. "Ureditev tega vprašanja je bila prvi in najtežji korak pri reševanju problema izbrisanih, ki se je znašel tako v postopku interpelacije kot v postopku predreferendumske ustavne presoje," pravi Kesalova.

Dodala je, da Slovenija pravni temelj za ureditev položaja ima, vprašanje odškodnin pa je stvar sodišč. Po njenem mnenju pa še vedno ostajajo odprta tudi druga eksistenčna vprašanja izbrisanih, od socialne varnosti do priložnosti za delo. "Prejšnja vlada je v ta namen ustanovila medresorsko komisijo, ta vlada pa jo je med prvimi ukinila. Upam, da to ne bo njena zadnja beseda in da bo nadaljevala, kjer smo v naši vladi končali," je zapisala Kresalova.

Po pravico je šlo enajst posameznikov
Primer je pred evropskim sodiščem za človekove pravice leta 2006 sprožilo enajst izbrisanih, ki so menili, da jim država ni v zadostni meri popravila storjenih krivic, ki so se zgodile z izbrisom leta 1992. Evropsko sodišče za človekove pravice je julija 2010 že ugotovilo, da je Slovenija tožnikom kršila pravice, zapisane v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, in sicer pravico do varstva zasebnega in družinskega življenja in pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

Slovenija zahtevala ponovno obravnavo
Sodišče je takrat ugotovilo, da država ni sprejela ustreznega zakona in pritožnikom ni izdala dovoljenja za stalno prebivanje ter da ni ravnala v skladu z odločbami slovenskega ustavnega sodišča. Zato je Sloveniji naložilo sprejem posamičnih in splošnih ukrepov, predvsem ustrezne zakonodaje in izdajo dovoljenj za stalno prebivanje z retroaktivnim učinkom.

Oktobra 2010 je Slovenija zoper takšno odločitev vložila zahtevo za ponovno obravnavo pred velikim senatom, ki je drugostopenjski organ evropskega sodišča. Sodišče je zadevo sprejelo in julija lani je Slovenija na obravnavi skušala dokazati, da je za izvršitev odločbe ustavnega sodišča sprejela ustrezno zakonodajo. Kot je razvidno iz današnje razsodbe, je evropsko sodišče odločilo v korist tožnikom.