Ministrica meni, da je s tem, ko je Bosna in Hercegovina postala kandidatka za članstvo v EU-ju, dobila pomembno politično sporočilo. Ob tem je izrazila veselje, da se je v iztekajočem se letu Zahodni Balkan dvignil višje na agendi Unije.

Ministrica je ta teden obiskala tudi Srbijo, januarja pa, kot je napovedala, odhaja še na Kosovo in v BiH. Foto: EPA
Ministrica je ta teden obiskala tudi Srbijo, januarja pa, kot je napovedala, odhaja še na Kosovo in v BiH. Foto: EPA

Fajon je vesela, da se je v iztekajočem se letu Zahodni Balkan dvignil višje na agendi unije in je ta regiji - tudi spričo vojne v Ukrajini - poslala pomembna sporočila. Severna Makedonija in Albanija sta namreč začeli pristopna pogajanja, Kosovo pa je dobilo napoved vizumske liberalizacije.

Zelo resne pa so trenutno razmere v Črni gori, ki jo pretresa politična in institucionalna kriza, je opozorila ministrica. Ob tem je izrazila upanje, da je bila njena misija v Podgorici, ki jo je ta teden na osebno povabilo visokega zunanjega predstavnika EU-ja Josepa Borrella obiskala z avstrijskim kolegom Alexandrom Schallenbergom, uspešna in da bodo v državi uspeli vzpostaviti ustavno sodišče ter delovanje institucij. "Upam, da Črna gora ne bo skrenila z evropske poti," pravu.

Tanja Fajon je ta teden obiskala tudi Srbijo, januarja pa napoveduje odhod na Kosovo in v BiH.

Ministrica verjame, da bo slovenska kandidatura za Varnostni svet ZN-a uspešna. Foto: EPA
Ministrica verjame, da bo slovenska kandidatura za Varnostni svet ZN-a uspešna. Foto: EPA

Prva polovica prihodnjega leta bo predvsem v znamenju prizadevanj za uspeh slovenske kandidature za nestalno članico Varnostnega sveta ZN v letih 2024 in 2025. Volitve bodo v Generalni skupščini ZN-a poleti, Slovenija, ki se za položaj poteguje z Belorusijo, pa mora prepričati najmanj 129 držav.

Ministrica verjame, da bo slovenska kandidatura uspešna, zlasti če bodo vsi v državi pri tem stopili skupaj. Bo pa treba veliko energije vložiti v pridobivanje podpore zlasti držav v Afriki in Latinski Ameriki. Projekt lahko vrne prestiž zunanji politiki, pravi zunanja ministrica. Ob tem poudarja, da bo Slovenija vselej zagovarjala mednarodni pravni red in temeljne pravice. "Upam, da bomo s tem uspeli prepričati," dodaja.

Slovenska diplomacija pri tem računa ne le na podporo politikov, temveč tudi gospodarstvenikov in športnikov.

Tanja Fajon si želi, da bi se v prizadevanja vključila tudi dosedanji predsednik Borut Pahor in nekdanji predsednik Danilo Türk, vendar pa na ministrstvu z nikomer ne nameravajo sklepati pogodb o sodelovanju, saj imajo močno ekipo na ministrstvu in okrepljeno na veleposlaništvu pri ZN v New Yorku.

Ministrica je izrazila zadovoljstvo ob skorajšnjem vstopu Hrvaške v schengen. Po njenih besedah je to "najboljša novica za ljudi", je pa ob tem poudarila, da je potrebna reforma schengena, da bi zagotovili njegovo polno delovanje.

"Hiperaktivna, dosledna in pogumna" zunanja politika
Slovenska zunanja politika je bila "hiperaktivna, dosledna, pogumna", je ministrica opisala delovanje od prevzema položaja v začetku junija. Zatrjuje, da so zunanjo politiko vrnili državljanom, okrepili pa so tudi gospodarsko diplomacijo. "Zunanja politika je bila v službi državljanov in gospodarstva po dveh letih ukradene zunanje politike, ki je služila le interesom vladajoče stranke," je ob sklepu leta še povedala Tanja Fajon.