Načelno mnenje komisije ugotavlja, da gre za plačevanje različnih oblik izobraževanj za vnaprej določene zdravnike v javnih zavodih in na račune, ki niso računi njihovih delodajalcev, s strani proizvajalcev zdravil ali medicinske opreme.

V prvem primeru je komisija prijela prijavo anonimne prijaviteljice, ki je posredovala obsežnejši poimenski seznam službenih potovanj zdravnikov s prikazanimi vrstami nastalih stroškov za vsako posamezno potovanje. Seznam za dve koledarski leti za konkretni javni zavod vsebuje okrog 3.900 zapisov službenih odsotnosti zdravnikov z imeni, datumi odsotnosti za namen tečajev, kongresov, konferenc, strokovnih sestankov ipd.

Na pot brez konkretnih pojasnil, po vrnitvi pomanjkljivi obračuni
Prijavi je bil priložen seznam zaposlenih s koriščenji števila dni dopusta po mesecih in tudi nekaj fotokopij zaključenih nalogov za službeno potovanje v javnem zavodu. Prijaviteljica je v prijavi navedla, da je "vse ostalo brez računov, brez znanih plačnikov". Pozneje je urad pridobil še dodatno dokumentacijo, predvsem fotokopije nalogov za službena potovanja in obračunov potnih stroškov.

Ti pa nimajo prilog nikakršnih fotokopij računov niti ne navajajo vrste in zneskov posameznih vrst stroškov. Kot so še zapisali na spletni strani komisije, pa je odnos zdravnikov do pisanja potnih obračunov razviden iz pisne opombe enega izmed zdravnikov na njegov predlog za službeno odsotnost: "Niti enega od teh stroškov mi ne krije bolnišnica, zato vas to najbrž ne zanima. So pa stroški precej visoki."

Denar za izobraževanja v zameno za protiusluge
Komisija pa je od drugega prijavitelja prejela podoben primer. Konkretno farmacevtsko podjetje naj bi nakazovalo denar konkretnemu zdravniškemu društvu (na prošnjo društva) za udeležbe na strokovnih srečanjih, ti pa bi na podlagi avtorske pogodbe pripravili "strokovno mnenje" za uvrstitev njihovih zdravil na seznam odobrenih zdravil od ZZZS-ja. Višina nakazanih sredstev je milijon evrov v obdobju dveh let.

Proizvajalci tistih vrst zdravil, ki so namenjena pacientom le na podlagi recepta, ne smejo propagirati. Prodaja teh zdravil je torej odvisna izključno od zdravnikovega predpisovanja zdravil, zato proizvajalci uporabljajo metode pospeševanja prodaje. Za njih je pomembno, da je zdravilo uvrščeno na seznam odobrenih zdravil in da ga zdravnik predpisuje svojim pacientom. "Nekatera plačevanja stroškov zdravnikom za njihovo udeležbo na izobraževalnih posvetih s strani proizvajalcev zdravil in/ali medicinske opreme oz. njihovih trgovcev lahko uvrstimo v področje pospeševanja prodaje, to pa je lahko tudi ena izmed oblik korupcij," še pišejo na spletni strani komisije.

Prepovedano osebno okoriščanje
Poleg tega pa je problematično tudi to, da so podjetja za vstop na tržišče s svojimi zdravili prek zdravnikov pripravljena plačati tudi udeležbe na zelo bogatih in dragih seminarjih, to pa zviša tudi vstopno ceno na tržišče in s tem ceno zdravil, še ugotavlja Drago Kos, predsednik komisije. Kodeks medicinske deontologije zdravnikom prepoveduje okoriščanje z nagradami za propagiranje farmacevtskih in drugih proizvodov, obenem pa zdravnik ne sme izrabljati svojega položaja in pooblastil za osebne namene. Tudi sicer zakon o javnih uslužbencih prepoveduje sprejemanje daril nad 62,5 evra.

M. K.