"Fazaniranje je obred sprejema dijakov prvih letnikov med prave dijake." Foto: BoBo
"Fazaniranje" je za številne dijake zabaven običaj, za nekatere pa je lahko precej neprijeten. Foto: BoBo
Simon Slokan poudarja, da bi morali otroke spodbuditi, da vsako ravnanje, s katerim se počutijo ogrožene ali vznemirjene, zaupajo svojim staršem, učiteljem, vzgojiteljem, trenerjem, prijateljem ali kateri koli drugi osebi, ki jim lahko pomaga. Ti bi morali morebitno nasilje prijaviti policiji oz. drugim pristojnim institucijam. Foto: policija.si
Zdenka Švaljek iz Zveze prijateljev mladine opozarja, da imajo žrtve medvrstniškega nasilja večkrat občutek, da so zato same krive. Foto: policija.si
Policija opozarja na nasilje med vrstniki

V prvih septembrskih dneh ulice malo večjih slovenskih mest, ki premorejo srednješolske ustanove, preplavijo številni mladi s popisanimi obrazi in udi, ki so včasih še politi z raznimi substancami. To je posledica t. i. "fazaniranja", obreda sprejema dijakov prvih letnikov med prave dijake. Že nekaj časa je v Sloveniji prisoten običaj, da dijaki starejših letnikov prišleke na šolo oz. "fazane" počečkajo s flomastri ali jih umažejo, lahko pa jim dajo piti tudi kakšne čudne zvarke.

"Fazaniranje" je za številne dijake zabaven običaj, za nekatere pa je lahko precej neprijeten. "Fazaniranje je v vseh okoljih nesprejemljivo, ko se kot fazan v tem okolju, ko me nekdo poriše, počutim vznemirjeno in mi to ni všeč," je na novinarski konferenci pred začetkom šolskega leta povedal Simon Slokan iz Sektorja splošne policije v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi. Opozoril je, da gre za prekršek storilca in da si pri tem ne gre zatiskati oči, da je to sprejemljivo v nekem družbenem okolju. "Če se nekdo ob tem počuti ponižanega in to prijavi, bomo policisti to obravnavali kot prekršek," je dejal.

Lani so policisti po njegovih besedah prejeli več kot trideset prijav. Gre za prekrške po zakonu o javnem redu in miru. Če so mladoletni storilci, gre za obdolžilni predlog na sodišču, sicer pa se izda plačilni nalog.

Iniciacije dijakov prvih letnikov, ki jih starejši vrstniki maltretirajo tudi s stresanjem moke ali zlivanjem jajc na glavo, so le ena od oblik mladostniškega medvrstniškega nasilja, ki ga po mnenju strokovnjakov na tem področju ni malo. Vendar gre pri tem za nekakšno sivo cono, saj je prijav in ukrepov v bistvu precej malo. Mladostniki svojih težav večkrat ne razkrijejo drugim.

Veliko medvrstniškega nasilja je v sivi coni
"Medvrstniško nasilje se dogaja in ga je veliko. Vendar o njem govorimo le pri desetih, dvajsetih primerih na letni ravni," pravi Slokan in dodaja, da je med vrstniki veliko fizičnega in še posebno psihičnega nasilja z uporabo spletnih družbenih medijev, kar se dojame šele, ko pride do kolateralnih posledic, kot so poskusi samomora in tudi samomori otrok.

Zato Slokan poudarja, da bi morali otroke spodbuditi, da vsako ravnanje, s katerim se počutijo ogrožene ali vznemirjene, zaupajo svojim staršem, učiteljem, vzgojiteljem, trenerjem, prijateljem ali kateri koli drugi osebi, ki jim lahko pomaga. Ti bi morali morebitno nasilje prijaviti policiji oz. drugim pristojnim institucijam.

Nasilje je prisotno tako med fanti kot med dekleti
"Za pojav medvrstniškega nasilja se je ustalil angleški izraz bullying, ki zajema več izrazov oz. oblik nasilnega vedenja (zbadanje, kritiziranje, žaljivke, grožnje, ogovarjanje, izključevanje, jemanje ali uničevanje predmetov drugega, ukazovanje, zahteva po podrejenosti, udarci, brce, lasanje ipd.). Pri dekletih je pogostejše t. i. posredno nasilje, najbolj tipična sta namerno ogovarjanje in namerno izključevanje iz skupinskih iger ali aktivnosti," je dejala Zdenka Švaljek iz Zveze prijateljev mladine, kjer deluje v okviru programa Tom telefona, ki je namenjen pomoči otrokom in mladostnikom v stiski.

Švaljekova je pojasnila, da je vsako leto približno 10 odstotkov svetovalnih klicev povezanih z eno od oblik nasilja. V letu 2016 so jih imeli 1217, kar je 12,59 odstotka vseh svetovalnih klicev. Največji delež med njimi se nanaša na medvrstniško nasilje, več kot tri odstotke.

"Vsak dan dobimo tri klice, povezane z nasiljem, in po en klic je povezan z medvrstniškim nasiljem, zato je zadeva vsekakor resna. Vseh primerov, še posebej kompleksnih, ne moremo rešiti prek telefona," pravi in dodaja, da v teh primerih otroke napotijo, da si poiščejo zaupnega človeka, ki jih bo spremljal ob prijavi nasilja.

Kako se ob tem odzovejo njihovi učitelji, ki jim javnost večkrat očita vedno večje pomanjkanje avtoritete? Švaljekova pravi, da je vsak primer drugačen: "Ponekod se zadeva hitro reši, drugje pa kar malo traja in je občutek, da se učitelji ne želijo soočiti z nasilneži ali njihovimi starši. Pravila ni."

Vedno več nasilja na spletu
Medtem ko so v preteklosti zaradi nasilja vrstnikov večinoma klicali fantje, se je povečal delež deklet. Vedno več je namreč medsebojnega obračunavanja po internetu. "Stiske in posledice so drugačne, kot če je nekdo nekoga zmerjal za šolo in je o tem vedelo le deset sošolcev, ki so zadevo pozabili že čez en teden. Zdaj se vsebine pojavijo na internetu in se lahko kadar koli predvajajo," poudarja.

V Sloveniji, kot pravi, narašča tudi število samopoškodovanj, za katera je cela vrsta razlogov. Vendar je povsod prisotna neka stiska, zapiranje vase, sram … "Veliko jih ima občutek krivde. V pogovorih jim razložimo, da niso krivi, da se jim to dogaja, in da ne gre za špecanje, če o tem povedo naprej. Vendar se to ne bo prekinilo, dokler se situacija ne razjasni," je še razložila Švaljekova.

Slovenki dijaki se ne razlikujejo od drugih
Mojca Štraus z ministrstva za izobraževanje pravi, da statistika kaže, da se v Sloveniji glede medvrstniškega nasilja ne razlikujemo od drugih držav OECD-ja, kot je razrila raziskava, opravljena leta 2015.

Slovenski 15-letniki poročajo o podobni pogostosti doživljanja medvrstniškega nasilja, kot se je to pokazalo v povprečju v drugih državah OECD-ja. V raziskavi so bili vprašani, kako pogosto so v zadnjih 12 mesecih na šoli doživeli katerega od naštetih dogodkov. Pogosti odgovori so bili: "Dijaki so me nalašč izločili iz dogajanja. Dijaki so se norčevali iz mene. Dijaki so mi grozili. Dijaki so mi vzeli ali uničili moje stvari. Dijaki so me udarili ali porinili. Dijaki širijo grde govorice o meni." Med 15 in 20 odstotkov 15-letnikov poroča, da vsaj eno od navedenega doživljajo nekajkrat na mesec, pri čemer dekleta bolj kot fantje poročajo predvsem o širjenju govoric, o doživljanju drugih oblik nasilja pa bolj poročajo fantje, je pojasnila.

Družina mora biti varno okolje
Lea Javornik Novak
z direktorata za družino pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je opozorila na vlogo družine pri soustvarjanju varnega okolja. "Ko se otrok zaupa staršem, da je trpinčen s strani vrstnikov, je starševska dolžnost takoj odreagirati in mu pomagati, predvsem pa verjeti otroku, da doživlja eno od oblik nasilja. Skrivanje pod preprogo in prepričanje, da bodo te 'zagate odraščanja' same po sebi minile, je zmotno," je opozorila.

Policija opozarja na nasilje med vrstniki