Filli ob tem poudarja namero vodstva hiše, da v letu 2016 vsaj pretežno uredi problematiko stalnih honorarnih sodelavcev. Med njimi jih po njegovih besedah vsaj 150 izpolnjuje pogoje za zaposlitev, 180 jih je zaposljivih na drugih delovnih mestih, 133 pa jih ni mogoče zaposliti zaradi neizpolnjevanja izobrazbenega pogoja.

Med omenjenimi 133 sodelavci je kar 110 novinarjev brez zahtevane izobrazbe, pojasnjuje Filli in dodaja, da bo leto 2016 prineslo zmanjšanje skupnega števila zaposlenih in honorarnih sodelavcev. Vodstvo se po njegovih besedah ne loteva odpuščanj sodelavcev, temveč mehkega načina reševanja kadrovske problematike, ki je dediščina napak v preteklosti.

Okoliščini, ki zapletata pripravo programsko-produkcijskega načrta, sta tudi z velikimi športnimi dogodki bogato leto 2016 in zaveza o oživitvi igranih programskih vsebin. Vodstvo zavoda mora upoštevati tudi rahljanje varčevalnih ukrepov v javnem sektorju, dodaja Filli.

Podpora urejanju statusa honorarcev
Direktor Radia Slovenija Miha Lampreht je izrekel podporo urejanju statusa stalnih honorarnih sodelavcev, a obenem opozoril na nevarnost, da bi prelivanje variabilnih sredstev v stroške dela terjalo krčenje programskih vsebin.

Televizija Slovenija načrtuje zaposlitev 160 stalnih honorarnih sodelavcev, tudi na račun variabilnih sredstev, je pojasnila direktorica Ljerka Bizilj. Napovedala je tudi, da bo v prihodnjih mesecih končana obsežna reorganizacija televizijske hiše, katere končni učinek bo kakovostnejši program.

Kritike programskega sveta
Svetnik Igor E. Bergant pa je na seji v imenu redno zaposlenih na RTV Slovenija izrekel podporo vodstvu zavoda pri urejanju kadrovske problematike. Vodstvo je pozval k individualnemu pristopu in odpravi morebitne diskriminacije, ki bi se lahko zgodila zaradi časovne stiske. Opozoril je tudi na prepotrebno prevetritev celotnega sistema nacionalne hiše.

Še posebej kritičen je bil svetnik Slavko Kmetič, ki je osnutek označil za leporečenje s številnimi neznankami. Izrazil je bojazen, da bo vpeljava kadrovskega načrta terjala davek na programski strani.

Nekaj svetnikov je izrazilo dvom o finančni vzdržnosti programskih načrtov. Predsednik programskega sveta Mitja Štular je izrazil začudenje, da vodstvo tarna zaradi pomanjkanja sredstev, pri tem pa ne postreže s podatki o stroških in gledanosti posameznih oddaj.

Filli je v odgovoru na svetniške pomisleke priznal, da kadrovska operacija, ki se je je lotilo vodstvo zavoda, vnaša v programsko produkcijski načrt kar nekaj neznank. Napovedal je, da možnost rebalansa načrta v prihodnjem letu ni izključena, je pa zavrnil trditve o kriznem stanju. Dejal je, da je treba kakovostno porabiti 120 milijonov evrov, ki so na voljo.