Cerar vsebine predloga zakona, s katerim se bo določilo izvajanje maja 2013 v ustavo zapisanega pravila, po katerem morajo biti prihodki in izdatki proračunov države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa v presežku, ni pojasnjeval. So bili pa pogovori z opozicijo zelo konstruktivni in vsebinski, je pojasnil in dodal, da bo po njegovi oceni prihodnji teden "zadeva dozorela".

.
Največja opozicijska stranka SDS je po besedah njenega predsednika Janeza Janše pri prehodnem obdobju pripravljena privoliti v to, da se letnica uravnoteženih proračunov, to je 2015, premakne. Tudi po Janševem mnenju je to namreč še prezgodaj za uravnotežen proračun, leto, ko bi postavili začetek uravnoteženja, pa da je stvar dogovora in izračunov.

SDS pa ne bo privolil v to, da bi vladi podelili pravico, da odloči, kdaj lahko država porabi več kot ustvari. "Fiskalno pravilo je v ustavo zapisano ravno zato, da vlada nima skušnjav in ni tista, ki določa, kdaj je položaj tako resen, da lahko porabi več, kot se zbere v proračunu," je dodal Janša.

Uravnoteženost v štirih letih?
V ZaAB-u pa so povedali, da se zavedajo pomembnosti zakona, a ga vseeno niso pripravljeni kar brezglavo podpreti. Zato so vztrajali pri dolgoročnih projekcijah glede izvajanja fiskalnega pravila, ki so jih danes tudi prejeli, je povedala predsednica stranke Alenka Bratušek. Gradivo bodo preučili še ta teden in se nato pogovarjali o podpori. Uravnoteženost proračuna naj bi dosegli v srednjeročnem obdobju, kar po njenih besedah nista le dve leti.

Vodja poslancev ZL-ja Luka Mesec je dejal, da vlada predvideva začetek uveljavljanja fiskalnega pravila v tem letu, s prehodnim rokom uravnoteženja javnih financ do leta 2019. Cerarju in Mramorju je predlagal, naj fiskalno pravilo izbrišejo iz ustave. Če tega ne bodo storili, v ZL-ju predlagajo, naj si vlada pusti čim več manevrskega prostora za ukrepanje. Predlagali so tudi razširitev fiskalnega sveta s predstavniki celotne družbe.

"Tudi sama vesta, da je fiskalno pravilo škodljivo, in iščeta načine, kako poskusiti razširiti manevrski prostor," je povedal o pogovoru s Cerarjem in Mramorjem. Mramor se namreč po njegovih besedah strinja, da ima fiskalno pravilo takšne učinke, kot jih opisuje ZL. "Torej manjša gospodarska rast in manj izdatkov za socialo," je pojasnil Mesec.

NSi zahteva jasno opredelitev ukrepov
Da se bodo upoštevali njihovi predlogi, pričakujejo tudi v NSi-ju. Po besedah predsednice stranke Ljudmile Novak zahtevajo, da je zakon v skladu z ustavo in da je v njem jasno opredeljeno, kako se bo doseglo zmanjšanje primanjkljaja. Dobili so zagotovila, da bo Mramor razmišljal v tej smeri.

"Začetek uresničevanja fiskalnega pravila naj bi bil po predlogu zakona že letos, postopno zniževanje dolga pa do leta 2019. V ustavi tudi ne piše, da bi morali že letos imeti popolnoma uravnotežen proračun," je spomnila Novakova.