Odbor za pravosodje v državnem zboru (DZ) je imel pred dnevi sejo in na njej sprejel sklep, naj Sodni svet skupaj s predsednikom vrhovnega sodišča opravi analizo veljavnosti pravosodnih izpitov v nekdanjih republikah Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ).

"Na ta poziv odbora za pravosodje se odzivamo s sporočilom, da ni nobenih pravnih podlag za takšno naročilo vrhovnemu sodišču niti njegovemu predsedniku, meni samemu torej. Ne vidimo nobene pristojnosti, ki bi dajala DZ-ju podlago za takšno zahtevo. Vendar glede na okoliščine, da se v zvezi z izobrazbo vrhovnega sodnika svetnika Branka Masleše že dva meseca pojavljajo in problematizirajo vprašanja v javnosti, v nekaterih medijih zlasti, smo ocenili, da je potrebno, da obvestimo zainteresirano javnost in tudi odbor za pravosodje, kakšno je stališče vrhovnega sodišča v tem primeru," je v izjavi za javnost glede zadeve diploma Branka Masleše v uvodu povedal predsednik Vrhovnega sodišča Damijan Florjančič.

"Vrhovno sodišče ni imelo nobenega razloga za dodatno preverjanje sodnikove izobrazbe in njegove strokovne usposobljenosti, to je bila naloga pristojnih državnih organov, ko so odločali o izvolitvi posameznih sodnikov v sodniško funkcijo na podlagi sodniške zakonodaje, sprejete v letu 1994, na podlagi katere smo prešli v trajne sodniške mandate," je Florjančič pojasnil in dodal, da so v tistem času predpisi določali, da je za razpise prostih sodniških mest pristojno ministrstvo za pravosodje, ki je prijete prijave odstopalo pristojnim personalnim svetom na sodiščih, ki so izdelali svoja mnenja o kandidatih. Personalni sveti so gradivo vrnili ministrstvu, ki je nato oblikovalo svoje mnenje, nato pa celotno gradivo predložilo v dokončno odločanje Sodnemu svetu. Ta je imel možnost zahtevati dopolnitev, preveriti vsebino, nato pa se je odločil DZ-ju predlagati kandidate v izvolitev, je Florjančič pojasnil postopek.

Florjančič je navedel tudi določbo 8. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave RS, ki pravi, da so sodniki ustavnega sodišča, sodišč in javni tožilci še naprej pristojni opravljati funkcijo do izteka svojega mandata, za katerega so bili izvoljeni ali imenovani. Člen pa je tudi določal, da se sodnikom rednih sodišč (takrat sodišča združenega dela) ter javnim tožilcem, ki bi jim mandat potekel pred uveljavitvijo novih predpisov, mandat podaljša in jim preneha šest mesecev po uveljavitvi novih predpisov. Ministrstvo za pravosodje je po preteku tega časa, tako Florjančič, razpisalo prosta sodniška mesta in sledil je postopek preverbe primernosti kandidatov.

Manipulacije v medijih

"Mediji in drugi sporočevalci o teh zadevah ne govorijo dosti, ampak problematizirajo kar na pamet zadeve, ne da bi si pogledali predpise, ki so veljali v tistem obdobju. Ob tem je treba omeniti še določbo 105. člena zakona o sodniški službi, ki je v tistem času določal, da je opravljanje sodniške funkcije po določbah tega zakona izenačeno z opravljanjem sodniške funkcije po dosedanjih predpisih. Torej, sodnik, ki je bil do tedaj sodnik, je izpolnjeval pogoje za zasedbo sodniškega mesta tudi v nadaljevanju," je poudaril Florjančič.

"Glede na vse navedene povzetke, ki jih ne komentiram, ampak le navajam, ki so veljali v času prehajanja v trajne sodniške mandate, je jasno, da vrhovno sodišče pri teh postopkih ni imelo prav nobenih pristojnosti," je nadaljeval Florjančič in dodal, da so bile te pristojnosti razmejene med ministrstvom za pravosodje, Sodnim svetom in DZ-jem.

"Zato v primeru vrhovnega sodnika Masleše ne vidimo nobenih utemeljenih razlogov za preverjanje izpolnjevanja pogojev za zasedbo tega konkretnega sodniškega mesta, ker je bila to naloga navedenih organov," je sklenil in dodal, da se zaradi navedenih razlogov ne mislijo več odzivati na nadaljnja sporočila v zvezi s to "zadevo oz. problematiko".

Veriga sejanja dvomov

"Ne moremo se vsakodnevno odzivati na verigo sejanja dvomov o avtentičnosti izkazane dokumentacije, ki jo je predložil sam sodnik in s katero tudi mi razpolagamo, in na poskuse izkrivljanja interpretacije takrat veljavne sodniške zakonodaje," je sklenil Florjančič in dodal, da na vrhovnem sodišču obžalujejo, da se je na te manipulacije v medijih odzval tudi odbor za pravosodje DZ-ja. Odbor je, tako Florjančič, "očitno izhajal iz različnih strani navrženih dvomov, sumničenj in ponavljajočih se insinuacij", ne da bi najprej, če že misli, da je to treba raziskovati, preveril zakonitost in pravilnost postopkov, ki jih je v povezavi s to zadevo opravil DZ sam.

Florjančiča žalosti, da je pri sejanju dvomov sodeloval tudi eden od vrhovnih sodnikov. "V polni meri je asistiral eden od vrhovnih sodnikov, ki je bil vabljen na omenjeno sejo odbora, in jasno moram povedati, da ta sodnik ni govoril v imenu vrhovnega sodišča. Za njegov nastop ni imel nobenega mandata vrhovnega sodišča in se zato do njegovih navedb, ne le na seji odbora DZ-ja, ampak tudi sicer, ko se oglaša v zvezi s to zadevo, vrhovno sodišče izrecno ograjuje," je, da je pri manipulacijah "asistiral" tudi eden od vrhovnih sodnikov, opozoril Florjančič.

Takšno vedenje po njegovih ocenah meče slabo luč na vrhovno sodišče. "Vrhovno sodišče ni imelo niti najmanjšega dvoma o pristnosti diplom in drugih potrdil, ki jih je sodnik Masleša predložil, zato o tem česa drugega nimamo dodati," je dejal.

Podatki o izobrazbi so zaupni

Ponovil je še, da so podatki o izobrazbi in stopnji strokovne usposobljenosti po zakonu o sodniški službi navedeni kot zaupni. "To piše v zakonu, nismo si mi tega izmislili. V medijih se je pojavljala interpretacija, da se mi izgovarjamo na to določbo. Nimamo se kaj izgovarjati. Mi določbo zakona spoštujemo in upoštevamo," je poudaril predsednik vrhovnega sodišča.

Odziv predsednika odbora za pravosodje

Na Florjančičeve besede se je odzval predsednik odbora za pravosodje Blaž Pavlin (NSi), ki meni, da so v slovenski javnosti v primeru vrhovnega sodnika Masleše obstajale javno zelo izpostavljene nejasnosti, ki so povzročale krnitev ugleda sodnika in sodstva v javnosti, kar je ugotovil Sodni svet. "Slednji je poudaril tudi načelo transparentnosti delovanja sodstva ter upravičenost zainteresirane javnosti do vseh pomembnih informacij o dejstvih, ki se nanašajo na opravljanje sodniške funkcije. Sklep odbora za pravosodje zasleduje prav te cilje in je usmerjen k razjasnitvi nejasnosti in povečanju ravni zaupanja javnosti v sodno vejo oblasti," so njegove besede posredovali iz NSi-ja.