Velika sobota je v Katoliški cerkvi dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Duhovniki začnejo že zgodaj zjutraj blagoslavljati velikonočni ogenj in vodo, s katerima verniki pokadijo in blagoslovijo svoje domove. V Sloveniji ta dan še posebej slovi tudi po blagoslovu velikonočnih jedi, ki ga ne izvajajo le katoliški, temveč tudi pravoslavni duhovniki.

"Čas, ko se zavemo Božje dobrote"
"Blagoslov velikonočnih jedil je obred ljudske pobožnosti, ki je namenjen temu, da se zavemo Božje dobrote in darov, ki smo jih prejeli od Boga, ter da začutimo Božjo bližino in navzočnost v vsakdanjem življenju," pojasnjujejo na Slovenski škofovski konferenci.

In kakšno vlogo ima velika sobota v okviru katoliškega velikonočnega praznovanja? Predstavlja njegov začetek, in sicer z obredi velikonočne vigilije oziroma bedenja. Pri tem imata poseben pomen hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in obnovitev krstnih obljub.

Zvečer vigilije
V ljubljanski stolnici je vigilijo ob 20. uri daroval ljubljanski nadškof Anton Stres, v mariborski stolnici pa ob 19. uri tamkajšnji nadškof Franc Kramberger.

Z jutranjim bogoslužjem, ki ga pripravijo ob polnoči, praznovanje velike noči začenjajo tudi pravoslavni kristjani. Paroh Srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji Peran Bošković bo tako ob polnoči vodil bogoslužje v ljubljanski pravoslavni cerkvi.

Velika sobota pomembna tudi za evangeličane
Velike sobote, ki je tako pomembna za veliko noč, ne praznujejo le katoličani in pravoslavci, temveč tudi evangeličani, ki na ta dan zakurijo velikonočni ogenj, ki prinaša svetlobo in napoveduje veselje. Tudi oni pripravijo jedi za nedeljski velikonočni zajtrk, a jih ne blagoslavljajo.