Po koncu desetdnevne vojne za Slovenijo so sledila pogajanja na Brionih med Jugoslavijo, Slovenijo in Hrvaško, po podpisu t. i. brionske deklaracije 7. julija 1991 pa so se začeli pogovori z JLA o vseh podrobnostih njenega umika in o vrnitvi vojaške opreme. Za umik JLA iz Slovenije je bilo pripravljenih kar nekaj scenarijev in mogočih poti. Končna odločitev je bila sprejeta na pogajanjih 18. oktobra v Ljubljani, kjer so se predstavniki obeh strani dogovorili o vseh podrobnostih umika armade iz Slovenije.

Iz pristanišča v Kopru se je jugoslovanska armada začela umikati 20. oktobra, 25. oktober pa je bil določen kot zadnji dan umika. Že 21. oktobra je v Luko Koper priplula vojaška ladja Galeb, ki je na krov sprejela nekaj čez tisoč vojakov JA. V naslednjih dneh so v Koper pripluli še črnogorski trajekt Sveti Štefan in dve vojaški transportni ladji. 25. oktobra pa je v Koper priplul tudi malteški trajekt Venus, ki je vkrcal še zadnje vojake JLA, ki so ozemlje Slovenije zapustili istega dne ob 23.55 uri, ladja pa je slovensko morje zapustila v prvih minutah 26. oktobra 1991. Zadnji vojaki JLA so se vkrcali na ladji, ki sta pluli pod tujima zastavama, zato sta po mednarodnem pravu veljali za tuje ozemlje. Tako je mogoče reči, da je do polnoči 25. oktobra 1991 slovensko ozemlje zapustil zadnji vojak jugoslovanske armade.

Dogodek številni štejejo za vrh procesa slovenske osamosvojitve, ki se je začel s prvimi večstrankarskimi volitvami aprila 1990. Slavnostni govornik na današnji prireditvi je bil predsednik Mitja Bervar. "Dejanja v času osamosvojitve so bila izraz junaštva vseh, ki so v usodnih trenutkih za narodne cilje zastavili najdragocenejše, svoje življenje. Ta izkušnja nas je politično in narodno povezala bolj kot karkoli drugega v naši novejši zgodovini." Poudaril je, da smo od leta 1991 sami odgovorni za stanje v naši državi in se ne moremo na nikogar izgovarjati. "Na svoji zemlji smo mi gospodar, državo smo si priborili, kako z njo upravljamo, ne glede na vse težave in krizo danes živimo v miru in to mora ostati naša največja vrednota."

V vojašnici Jerneja Molana v Cerkljah ob Krki je na slovesnosti, ki sta jo priredili Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Združenje Sever, zbrane nagovoril tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske, brigadir Dobran Božič. Rdeča nit letošnje slovesnosti je bil zgodovinski diskurz bojev v Posavju. Božič je v svojem goboru poudaril, da smo lahko "ponosni, da se ta proslava po 22-tih leti odvija ravno v naši vojašnici, ki ponosno nosi ime po preminulem pripadniku teritorialne obrambe, gospodu Jerneju Molanu."

"Odhod zadnjega agresorskega vojaka pa ni pomenil samo sklepnega dela v procesu slovenskega osamosvajanja, temveč tudi dokončno slovo od simbola rdeče zvezde in ikonografije, ki ima svoje mesto v zgodovini nekdanje skupne države," pa so ob tej priložnosti zapisali v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve. "Zato razumemo odhod zadnjega vojaka iz Slovenije kot dokončno simbolno gesto preloma s prejšnjim režimom in starimi totalitarnimi simboli."

V spodnjo galerijo prilagamo nekaj urinkov izpred 22 let (foto: BoBo) ter z današnje slovesnosti (foto: Goran Rovan)