Študentska organizacija Slovenije ostro nasprotuje zakonu o malem delu. Foto: MMC RTV SLO
Študentska organizacija Slovenije ostro nasprotuje zakonu o malem delu. Foto: MMC RTV SLO
Marko Funkl
Marko Funkl je predsednik Gibanja za dostojno delo in socialno družbo. Foto: MMC RTV SLO
Ministrstvo za delo
Na ministrstvu za delo opozarjajo, da jih Gibanje za dostojno delo in socialno družbo, ki jim očita zavajajoče trditve o prednostih malega dela, neupravičeno napada. Foto: MMC RTV SLO

V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo, ki je prevzelo koordinacijo in organizacijo zbiranja podpisov za referendum o zakonu o malem delu, so se odzvali na trditve ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v povezavi z omenjenim zakonom.

Predsednik gibanja Marko Funkl je na novinarski konferenci povedal, da so razočarani nad ministrstvom, ki je začelo negativno kampanjo, "ker so verjetno ugotovili, da nam gre dobro, in se bojijo rezultata". Kot pravi Funkl, minister za delo Ivan Svetlik s trditvami, da bo malo delo urejena oblika dela, ki bo krepila socialno varnost, grobo zavaja javnost.

"Malo delo vsekakor ni most med brezposelnostjo in zaposlenostjo"
Pojasnil je, da malo delo ne daje popolnoma nobenih dodatnih pravic, razen diskriminatornega vplačevanja v pokojninsko blagajno, saj bo posameznik po šestih letih malega dela, če ga bo polno izkoristil, dobil priznano zgolj eno leto delovne dobe.

Po njegovih besedah je prehodnost s študentskega dela na redno zaposlitev 68-odstotna, izkušnje v tujini pa naj bi pokazale, da je ta prehodnost pri malem delu 10-odstotna. "Malo delo vsekakor ni most med brezposelnostjo in zaposlenostjo," zatrjuje Funkl. Zanikal je tudi Svetlikovo trditev, da bo po uvedbi malega dela več denarja za štipendije in študentske domove. Kot pravi, smo lahko zasledili izjave, da se bo malo delo v podjetjih zmanjšalo s sedmih na dva odstotka, "torej bo dela manj, denarja pa več, kar so popolnoma nasprotujoče si trditve".

Funkl zaskrbljen, ker si minister privošči celo laži
"Sami se zavedamo in priznavamo, da študentsko delo ni prava rešitev, vsaj v taki obliki, kot ga poznamo danes, ne, zato ga je treba popraviti, vendar ne z zakonom, ki bo sistem občasnega in začasnega dela še poslabšal. Ni problem, da študentje podaljšujejo status zaradi študentskega dela. Problem je, ker jim to država dopusti z nepravilno implementacijo bolonjske reforme in s premajhnim nadzorom," opozarja Funkl.

V Gibanju za dostojno delo in socialno družbo so podali tudi izjavo za javnost, v kateri so zapisali, da je Funkl zaskrbljen, ker si minister v demokratični državi lahko privošči vsiljevanje demagoških floskul, izkrivljenih podatkov in celo laži, kar po njegovem mnenju jasno kaže na velik strah pred tem, da bi zakon na referendumu padel, saj bi v tem primeru moral minister verjetno odstopiti. In prav ta strah, zaradi katerega naj bi minister želel uničiti gibanje, bo po mnenju Funkla zanj usoden.

Ministrstvo: Vse, kar smo povedali, drži
Na očitke so se odzvali na ministrstvu za delo, kjer pravijo, da jih člani gibanja neupravičeno napadajo. "Vse, kar smo povedali o zakonu o malem delu, drži," zatrjujejo. Vodja sektorja za programe zaposlovanja na ministrstvu Zoran Kotolenko ob tem dodaja, da zakon pomeni korak naprej v primerjavi z zdajšnjim študentskim delom. Za tiste, ki bodo malo delo opravljali, pa bo prinesel več pravic, je poudaril.

Opozoril je še na to, da se je status študenta kljub krizi celo izboljšal. "Zaradi dviga cenzusa smo zagotovili veliko večje število državnih štipendij in začeli jih bomo izplačevati, še preden bo začel veljati zakon o malem delu." Sicer pa bo velika večina študentov lahko delala še naprej, je zagotovil in dodal, da imajo težave z zakonom predvsem študentski servisi, ker bodo ob velik zaslužek, študentske organizacije, ki se jim bodo sredstva zmanjšala in se delila bolj pregledno na razpisih, ter tisti, ki so bili študenti le fiktivno, v resnici pa so 40 ur na teden delali.