Slovenija že od leta 2012 ne zaznava napredka na indeksu zaznave korupcije in se je pri rezultatu ponovno znašla pod povprečjem EU-ja (povprečna ocena Indeksa držav članic: 64) in OECD-ja (povprečna ocena indeksa držav članic: 68), so navedli v slovenski izpostavi Transparency International (TI), kjer ocenjujejo, da v Sloveniji še vedno ni ključnih sistemskih premikov, ki bi izboljšali stanje na področju boja proti korupciji, ki bi Slovenijo približali uspešnejšim državam na področju preprečevanja in pregona korupcije.

"Še vedno čakamo na sprejetje novele krovnega zakona, zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), pa tudi na nekaterih drugih področjih zaostajamo z reformami. Ker je stanje skoraj nespremenjeno oziroma je dinamika priprave ukrepov po naši oceni prepočasna, poziv o nujnosti sprememb ponavljamo. Ob noveli ZIntPK nas že čakajo še drugi izzivi, kot je denimo implementacija direktive EU-ja o zaščiti žvižgačev, torej področju, kjer je Slovenija prav tako obstala na mestu," pravi predsednica TI Slovenia Alma Sedlar.

Najvišje na indeksu zaznave korupcije za leto 2019 so med 180 državami Nova Zelandija (ocena 87) in Danska (ocena 87), ki si delita prvo mesto, ter Finska (ocena 86) na tretjem mestu. Sledijo Švica, Singapur in še dve nordijski državi, Švedska ter Norveška.

Sicer sta kar dve tretjini vseh držav na indeksu ocenjeni z oceno, slabšo od 50, povprečna ocena je 43. Od CPI-ja 2012 se je stanje opazno izboljšalo le v 22 državah, opazno poslabšalo pa v 21. Preostale države na niso zaznale bistvenih premikov.

Slovenija je na 35. mestu skupaj z Brunejem, Litvo in Izraelom. Mesto pred Slovenijo je Bocvana, mesto za njo pa Južna Koreja.

Najboljšo uvrstitev od sosednjih držav je dosegla Avstrija (12. mesto), medtem ko je Madžarska še dodatno poslabšala svoj rezultat (70. mesto, leta 2018 64. mesto). Nekoliko bolje od Madžarske sta uvrščeni Italija (51. mesto) in Hrvaška (63. mesto).

Na TI-ju Slovenia še pojasnjujejo, da so letos posebno pozornost namenili politični integriteti in njenemu vplivu na stanje korupcije po svetu. Primerjava izidov držav kaže, da so se praviloma na indeksu nižje znašle države, ki pomanjkljivo urejajo financiranje volilnih kampanj. Države, ki so v zadnjih letih izboljšale regulacijo, pa so izboljšale rezultat.

Sankcij za kršitelje ni

Z uvrstitvijo na indeksu zaznave korupcije niso zadovoljni tudi na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) in opozarjajo, da Slovenija vrsto let dosega podobno število točk, napredka pa brez bistvenih sistemskih sprememb in višje stopnje politične kulture ne moremo pričakovati.

"Za uspešen boj s korupcijo mora biti politična volja za preprečevanje korupcije trajna. A v Sloveniji tega ne zaznavamo, saj frazi, kot sta "boj proti korupciji" in "ničelna stopnja tolerance do korupcije", zvenijo le v političnih govorih, udejanjijo pa se le redko," so na KPK-ju zapisali v sporočilu za javnost.

Omenili so, da tudi ugotovitve komisije o kršitvah najpomembnejših institutov prepogosto izzvenijo, sankcij za kršitelje pa ni. KPK je zato znova pozval k uvedbi ustreznih mehanizmov sankcioniranja voljenih funkcionarjev, za katere v slovenskem pravnem redu ni vzpostavljenega učinkovitega uveljavljanja politične odgovornosti.

Na KPK-ju so prepričani, da dokler bodo najpomembnejši funkcionarji na državni in lokalni ravni raje brez argumentov zavračali ugotovitve komisije, kot pa prevzeli odgovornost za lastna ravnanja ali dejanja podrejenih, napredka na lestvici zaznave korupcije ne moremo pričakovati.