Branje Braillove pisave. Foto: Radio Koper

Za Janka Plesca barve, v katere se jeseni odene narava, danes ostajajo zgolj v spominu. Rodil se je slep, a so mu z operacijo lahko delno povrnili vid, vse dokler ni pred desetimi leti znova oslepel, močno mu je opešal tudi sluh.

"Če ima človek v sebi veliko voljo, energijo, pogum, in to imam, lahko živiš lepo življenje, tudi si lahko narediš pravljico," je ponazoril svojo življenjsko izkušnjo.

Danes je predsednik društva gluhoslepih, že dobro leto je njegova desna roka Milena Krizman, nekoč prostovoljka, s sprejetjem zakona o osebni asistenci je od januarja zaposlena kot osebna asistentka.

"Danes se bova sprehodila po starem mestnem jedru v Ljubljani, tukaj, kjer je veliko trgovin. Pazite, tukaj morate malo dvigniti nogo," je odzvenelo med njunim sprehodom po prestolnici.

Njuno druženje je vedno stvar dogovora. Običajno so to sprehodi, branje knjige, obiski zdravnikov, urejanje kakšnih uradniških zadev.

"Marsikaj se da, če se le hoče, če imaš ljudi, ki ti pomagajo, ki s tabo sodelujejo," je povedal Plesec.

A osebnega asistenta ima še vedno zgolj peščica gluhoslepih. "Zato, ker mnogokrat tudi ljudje, ki živijo z njimi, tega ne dovolijo. Ljudje z gluhoslepoto, ki živijo že na samem robu družbe, se morajo zaradi tega, da dobijo pravico do osebne asistence, odreči polovici dodatka za pomoč in postrežbo, ki ga prejemajo kot slepi, ne kot gluhoslepi," je povedala Simona Gerenčar Pegan, sekretarka Združenja gluhoslepih Slovenije Dlan.

Gluhoslepi pa si želijo tudi, da bi bili upravičeni do tolmačev za taktilni znakovni jezik, ki se z njimi sporazumevajo prek stika z dlanmi.

Gluhoslepi opozarjajo, da potrebujejo tolmača