Premierja Slovenije in Hrvaške, Robert Golob in Andrej Plenković, se ob uradnem obisku v Zagrebu formalno srečujeta tretjič. Po navedbah kabineta slovenskega premierja bosta nadaljevala pogovore o temah, ki sta jih obravnavala na delovnem srečanju konec marca na Brdu pri Kranju. Prvič sta se hrvaški in slovenski premier srečala avgusta lani ob robu Blejskega strateškega foruma.

"Verjamem, da bomo s tem, ko bomo gledali v prihodnost, iskali projekte, s katerimi lahko pomagamo prebivalcem na obeh straneh meje, razbremenili tudi teme, ki so bile v preteklosti nerešljive in jih rešili enkrat v prihodnosti," je na skupni novinarski konferenci poudaril Golob.

"Pogovori, pogovori, pogovori, kjer obe strani spoštujeta obe stališči. Mislim, da smo danes na tej točki, ozračje je pravo, izhodišča tudi, mogoče bomo našli rešitev hitreje, kot si mislimo," je dejal o vprašanju arbitražne razsodbe o meji med državama. "Arbitražo je treba implementirati in uresničiti, vendar pri tem ni časovnega pritiska, pomembno je, da to temo, ki je tako zastrupljala odnose med državama, umaknemo iz dnevne politike," je prepričan. "V prijateljskem duhu se včasih najde rešitev tudi takrat, ko je ne pričakuješ, ko se pogovarjaš spoštljivo in kulturno," je dodal Golob.

Nespremenjeno glede uveljavitve arbitražne razsodbe ostaja tudi stališče hrvaške vlade. Pri tem je Plenković poudaril, da razumejo stališče Slovenije, kjer je državni zbor sprejel arbitražno razsodbo. Obenem je izpostavil, da se na strokovni ravni pogovarjajo o isti temi iz dveh zornih kotov in poskušajo najti rešitve, "ki bi za Slovenijo morda pomenile izvajanje arbitražnega sporazuma, za Hrvaško pa iskanje druge rešitve".

Plenković je še dejal, da bi bila dobra gesta prenehanje izdajanja kazni ribičem iz ene in druge države, "da bi iz javnega prostora evakuirali tudi ta zadnji element svojevrstne iritacije, ki bi bil po mojem mnenju dober signal dobre volje za reševanje teh vprašanj v prihodnosti".

Golob je možnost odprave kaznovanja ribičev zavrnil. "Slovenska vlada je zavezana spoštovati slovenski pravni red in to velja tudi za policijo. Trenutni pravni red je glede tega zelo jasen," je dejal. Obenem je poudaril, da niti za ribiče niti za slovensko vlado ni sprejemljiva niti skupna ribolovna cona.

Golob: Frontex je potreben predvsem v Srbiji in BiH-u

Osrednja tema pogovorov so bile tudi migracije. Golob je tokrat poudaril, da so enote Frontexa potrebne predvsem v Srbiji in BiH. Frontex po oceni Goloba pravo vrednost lahko pokaže takrat, ko bo nadziral celotno zahodnobalkansko pot.

"Približno polovica nezakonitih migrantov, ki smo jih registrirali letos v Sloveniji, prihaja iz držav, s katerim imata ti dve državi prosto vizumsko politiko," je dejal o potrebi po navzočnosti enot evropske agencije za mejno in obalno stražo Frontex v Srbiji ter Bosni in Hercegovini.

Slovenija je v preteklosti sicer zagovarjala napotitev enot Frontexa na mejo med Hrvaško ter BiH-om, a je Golob danes dejal, da je "mogoče šlo za slabo razumevanje".

Pojasnil je, da na ravni EU-ja v zadnjih šestih mesecih poteka izjemno pomembna razprava o vprašanju upravljanja z nezakonitimi migracijami. "Ta razprava je nedvoumno pokazala naslednje dejstvo – ko se pojavi nezakonit migrant na meji Evrope, je že prepozno," je opozoril. Pri tem je opozoril, da "ne obstajajo učinkoviti ukrepi, glede katerih bi evropske države lahko dosegle soglasje, ko je migrant na meji evropskega prostora".

Golob je pozdravil prihod šestih svetovalcev Frontexa na Hrvaško. Po njegovih besedah so pomembni, ker bodo delovali na področju vračanja migrantov. "Ta korak je najbolj pomemben, ker je namenjen varovanju človekovih pravic," je poudaril.

Prihod svetovalcev Frontexa je poudaril tudi hrvaški premier. Obenem je poudaril, da ima Hrvaška eno od najobsežnejših obmejnih policij v Evropski uniji. "Mejo varuje 6700 policistov, vsak tretji policist je obmejni policist. Celoten Frontex ima 11.000 policistov," je dodal Plenković in obenem izrazil tudi "močno pripravljenost Hrvaške", da bi hrvaški policisti sodelovali s slovensko policijo tudi v skupnih mejnih patruljah.

Golob: JEK 2 je v skupnem interesu obeh držav in gospodarstev

Premierja sta govorila tudi o morebitnem sodelovanju Hrvaške kot solastnice Nuklearne elektrarne Krško pri nadaljnji rabi jedrske energije v Sloveniji oziroma projektu JEK 2. Golob je sodelovanje na jedrskem področju v zadnjih letih označil za zgledno, verjame pa, da lahko državi najdeta tudi še rešitve za vprašanje ravnanja z nizko in srednje radioaktivnimi odpadki.

Priprava na JEK 2 je po Golobovem prepričanju v skupnem interesu obeh držav in gospodarstev. Slovenska stran je hrvaško seznanila z zadnjim stanjem glede projekta nove jedrske elektrarne, predsednik vlade pa je zainteresirane hrvaške deležnike povabil, naj razmislijo o sodelovanju pri tej veliki naložbi.

Plenković je izrazil načelno pripravljenost na sodelovanje pri nadaljnji rabi jedrske energije, bodo pa informacije o projektu zdaj na Hrvaškem strokovno preučili in se k vprašanju vrnili na naslednjih medvladnih srečanjih.

Podpis sporazuma o oskrbi s plinom in čezmejnem sodelovanju v zdravstvu

V okviru srečanja je bil podpisan tudi sporazum o čezmejnem sodelovanju pri nujni medicinski pomoči in bolnišničnem zdravljenju. Ta bo omogočil dostop do storitev v izolski bolnišnici tudi prebivalcem severnega dela hrvaške Istre.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in hrvaški gospodarski minister Davor Filipović pa sta podpisala solidarnostni sporazum o oskrbi s plinom, ki ureja tehnične, pravne in finančne podlage za izvajanje solidarnostnega mehanizma med državami članicami EU-ja za pomoč pri dobavi plina zaščitenim odjemalcem.

Sorodna novica Golob in Plenković sta se dogovorila za podpis solidarnostnega sporazuma o oskrbi s plinom

Slovenska vlada je sicer predlog pobude za sklenitev sporazuma sprejela že lani poleti, odbor DZ-ja za zunanjo politiko pa je predlogu pritrdil septembra. Hrvaška vlada je medtem odločitev o sklenitvi sporazuma sprejela v lanskem decembru. Sporazum, ki sta ga danes podpisala minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in hrvaški gospodarski minister Davor Filipović, ureja tehnične, pravne in finančne podlage za izvajanje solidarnostnega mehanizma med državami članicami EU-ja za pomoč pri dobavi plina zaščitenim odjemalcem.

Država mehanizem meddržavne solidarnosti aktivira kot zadnjo možnost, potem ko izvede vse mogoče ukrepe za zagotovitev oskrbe svojih zaščitenih odjemalcev, vključno z ukinitvijo dobave plina vsem svojim nezaščitenim odjemalcem. Sporazum bi veljal za obe strani, torej bi lahko Slovenija zaprosila Hrvaško za pomoč in obratno.

Hrvaški premier Plenković je na novinarski konferenci po pogovorih s slovenskim kolegom obenem spomnil na že izraženo pripravljenost Slovenije za vključitev v pobudo za nadgradnjo terminala za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) na hrvaškem otoku Krk, ki bi s povečanjem zmogljivosti postal ena od vstopnih točk za skupno nabavo plina v EU-ju. Obenem bi povečali zmogljivost plinovodnih povezav do meje s Slovenijo in naprej do Avstrije, pri projektu pa bi sodelovala tudi Bavarska.

Golob je medtem danes poudaril, da Hrvaška s terminalom na Krku postaja pomembno energetsko vozlišče, Slovenija pa s tem objektom in solidarnostnim sporazumom dobiva dostop do alternativne oskrbne poti. V primeru vnovične krize kot lani lahko to pomeni razliko med tem, ali plin imamo ali ne, je ponazoril.

Goloba v Zagrebu poleg Kumra spremlja še ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon, v okviru obiska pa se bo predsednik slovenske vlade sešel tudi s hrvaškim predsednikom Zoranom Milanovićem in predsednikom sabora Gordanom Jandrokovićem.