Predsednik vlade Robert Golob je na začetku redne majske seje odgovarjal na poslanska vprašanja o stanju na RTV Slovenija, upravljanju in razpolaganju z "državnim in paradržavnim premoženjem", obravnavi medvrstniškega nasilja in oceni škode, ki jo je državnemu premoženju povzročila Magna.

V poslanski skupini SDS-a so na premierja naslovili dve vprašanji.

Poslanec SDS-a Andrej Hoivik je postavil vprašanje o stanju na RTV Slovenija ter glede napovedanega odpoklica nekaterih programskih svetnikov. Pri tem je Hoivik premierju predstavil nekaj pravnih mnenj. "Ali je kritično poročanje o mizernih pokojninah, vedno daljšim vrstam v zdravstvu, visoki inflaciji preveč za vas?" je vprašal Hoivik.

"Naša glavna predvolilna obljuba je bila, da bomo RTV Slovenija iztrgali politiki, kateri koli politiki. Ne želim, da je RTV trobilo katere koli desne stranke. Enako si ne želim, da je to trobilo Svobode, in ne bo," je poudaril premier Golob in dodal, da se mu zdi pomembno, da so sprejeli zakon, s katerim bodo RTV Slovenija osvobodili vseh strank in ki po njegovih besedah ni vstopil v veljavo zaradi nedelovanja pravne države. Apeliral je tudi na ustavno sodišče, da končno sprejme svoje odločitve glede RTV Slovenija.

"Kar navajate kot razloge, je popolnoma nepomembno, ker o vseh teh temah poročajo vsi mediji, ne poroča samo RTV, ki ima bistveno več kot samo funkcijo poročanja. RTV je tista inštitucija, ki ima edina v svojem statutu in v zakon o ustanovitvi zapisano, da mora uravnoteženo predstavljati poglede na družbeno politično dogajanje," je dejal.

"Zaradi tega je toliko bolj pomembno, da je RTV upravljan zakonito s strani zakonito imenovanih organov in ne da imamo danes situacijo, v kateri dobesedno vsi sklepi, ki jih je sedanji programski svet sprejemal, padajo na sodiščih, tako sklepi o imenovanju generalnega direktorja, kot sklepi o razrešitvi prejšnjih direktorjev. Sodišča so zelo jasna, delovanje je nezakonito," je navedel Golob.

Vlada ni lastnica Športne loterije

Poslanec Zvonko Černač je premierju Golobu zastavil vprašanje v povezavi z "upravljanjem in razpolaganjem z državnim in paradržavnim premoženjem", in sicer glede Športne loterije, ki je po Černačevi razlagi v posredni državni lasti. Černača je zanimalo stališče vlade glede prodaje dela Športne loterije tujemu skladu. Svoje deleže želijo prodati Smučarska zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije in Nogometna zveza Slovenije.

"Prodajalci so nepovezani z državo, prodajalci niso državna podjetja, še manj država sama. Gre za združenja in zveze in Olimpijski komite Slovenije. Tudi sam sem bil presenečen takrat, ko sem za to izvedel, da se taka prodaja pripravlja, in moram reči, da si je ne želim. To ne pomeni, da ima vlada na tem področju kakšne posebne pristojnosti," je odgovoril Golob in ob tem poudaril, da so pretekle izkušnje s prodajo tujim skladom "brez izjeme slabe." "Tuji skladi so preoblikovali uspešna podjetja in jih potem bistveno dražje prodali naprej. V razgovorih, ki smo jih že imeli in jih bomo še imeli z upravljavcem državnega premoženja, to je s SDH-jem, bomo preučili možnosti na kakšen način se lahko država posredno vključi v ta postopek," je dodal premier.

Kako bo vlada preprečevala medvrstniško nasilje?

Vodjo poslanske skupine NSi-ja Janeza Ciglerja Kralja je zanimalo, ali se vlada namerava lotiti nujno potrebnih zakonodajnih sprememb za učinkovito obravnavo medvrstniškega nasilja.

Posamezni primeri medvrstniškega nasilja in skrb vzbujajoči statistični podatki namreč po njegovem mnenju nakazujejo skrb vzbujajoči trend, da je medvrstniškega nasilja veliko. Ob tem je poudaril, da je bil v slovenskih šolah organiziran dan kulture, nenasilja in strpnosti, drugih ukrepov pa ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ni napovedalo.

"Če želimo preprečevati medvrstniško nasilje, se moramo začeti mi temu primerno obnašati. In če želimo mi preprečiti širjenje sovraštva po spletu in po digitalnih kanalih, se moramo mi z zgledom temu odpovedati," je odgovoril Golob. Ob tem se je obregnil tudi ob predsednika SDS-a Janeza Janšo, s čimer si je prislužil opozorilo predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič, ki je vse navzoče prosila, naj se vzdržijo provociranja.

"Pripravljeni so normativi in celo usklajeni s šolskim sindikatom, ki bodo ojačali socialno funkcijo socialnih delavcev, zato da bomo imeli na področju medvrstniškega nasilja strukturo v šolah, ki bo lahko nudila učinkovito podporo našim otrokom," je dodal Golob in poudaril, da je zakon o šolstvu že v javni obravnavi in da bodo vsi ustrezni predlogi vključeni v spremembe.

Ob tem je glede tragedije v Srbiji pojasnil, da se je to lahko zgodilo zaradi prevelike količine orožja po domovih. "Ravno orožje in dostop do orožja je tisto, kar po celem svetu pripelje do tega, da so posledice medvrstniškega nasilja vedno bolj katastrofalne," je dejal in navedel, da pri tem ne bodo imeli popolnoma nobene tolerance.

Premier je še dejal, da so, ko je DZ gostil otroški parlament, otroci prisotne podučili, da jim morajo dati zgled, "žal je desno krilo večinoma manjkalo".

Vodja poslanske skupine SDS-a Jelka Godec je dejala, da "predsednik vlade nikoli ne izgublja časa in besed, da napada desno stran". Dodala je, da so bili na otroškem parlamentu in otroke tudi slišali. Golob in današnja koalicija pa da so dve leti spodbujali proteste na ulici, danes pa "v posmeh mojim poslancem na desni" odpisujejo globe tistim, ki so širili nemire. Koalicija je tudi obljubila, da ne bo spodbujala sovražnosti do drugače mislečih posameznikov v družbi. "Bodite drugačni, predsednik," je poudarila.

Investicija Magne je bila dobra lekcija

Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je predsedniku vlade zastavil vprašanje, povezano z oceno škode državnemu premoženju zaradi odstopa Magne od pogodbenih zavez o zagotavljanju javne koristi pri vzpostavitvi obrata v Hočah ter morebitni politični, kazenski in odškodninski odgovornosti vpletenih pri pripravi poslov.

Golob je poslancu Levice odgovoril, da v primeru Magne ne gre za zgodbo o uspehu, temveč ravno nasprotno.

"Gre za projekt, ki je imel ogromno obetov, ne samo obljub, tudi dejanskih investicij z vseh strani, ukrepov, ki so šli v razlaščanje in uničevanje najboljših kmetijskih zemljišč, zato da smo zgradili, megalomanski kompleks, ki pa v tem trenutku sploh ne služi svojemu namenu. S predstavniki Magne potekajo pogovori, ki bodo dali dva odgovora," je dejal.

Prvi odgovor je po njegovih besedah, kakšna bo odškodnina oz. pogodbena kazen. "Klavzule glede pogodbene kazni žal niso ravno v prid države, pač pa investitorja," je dejal.

Drugi odgovor, ki ga pričakujejo, pa je, kaj bo z lokacijo. "Glede na to, da smo na tej lokaciji dejansko izpeljali cel kup ukrepov, ki jih sicer ne moremo izpeljati na preostalih lokacijah v Sloveniji, te lokacije ne smemo pozabiti," je poudaril in pojasnil, da je "investicija Magne hkrati tudi zelo dobra lekcija, česa naj ne počnemo in čemu naj se izogibamo".

"Avtomobilska industrija je dejansko za celotno Evropo ena najpomembnejših industrij in projekti na področju avtomobilske industrije so popolnoma normalni. Vendar je način, kako je potekala investicija v Hočah, in način, kako mi podpiramo avtomobilsko industrijo, kot dan in noč," je dodal.

"Pred tedni smo s konzorcijem Gremo, to je konzorcij enajstih največjih avtomobilskih dobaviteljev in proizvajalcev v Sloveniji, podpisali dogovor o skupnem razvojnem vlaganju, v katerem bomo dali v naslednjih petih letih do dvesto milijonov razvojnih sredstev, konzorcij bo pa prispeval svojih do sedemsto milijonov razvojnih sredstev, z enim samim namenom, neustvarjanjem delovnih mest z nizko dodano vrednostjo, kar je bil fenomen mogoče v Magni," je še dejal Golob, ki meni, da je treba podpirati takšne investicije, ki jih napove uveljavljen investitor, ki že ima v Sloveniji svoje tovarne, svoje zaposlene in svoje znanje ter želi dodatno razvijati obstoječe lokacije.

"Takrat ga moramo res podpreti, brez obotavljanja. Ko pa pride k nam nekdo, ki v Sloveniji sploh še ni bil prisoten, ter si želi čim ceneje dobiti zemljo in infrastrukturo ter še državni denar, takrat je pa treba dejansko trikrat razmisliti in se najraje tudi zahvaliti," je dejal. Država mora vlagati v znanje in s tem pomagati industriji, da ohranja in povečuje svoje svetovne deleže, predvsem pa ustvarja delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, je pozval.

Rebalans, dopolnilno zdravstveno zavarovanje

Poslanci bodo na tokratni redni seji med drugim obravnavali rebalans proračuna. Razprava je predvidena v sredo. Proračunski primanjkljaj je vlada znižala za 376 milijonov evrov, večinoma na račun manjše porabe pomoči za gospodarstvo zaradi energetske draginje, in sicer na nekaj manj kot tri milijarde evrov oziroma 4,5 odstotka BDP-ja. Predvideni so prihodki v vrednosti 13 milijard evrov, načrtovanih odhodkov je za 16 milijard evrov.

S predlogom novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bo prav tako tema te seje, pa želi koalicija preoblikovati dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obvezni prispevek.