Golob je bil na srečanju z avstrijskim kanclerjem Karlom Nehammerjem znova kritičen do podaljševanja nadzora na slovensko-avstrijski meji, češ da "podatki kažejo, da tovrstni ukrepi ne ustavljajo migracij". Spomnil je, da v Evropskem svetu poteka razprava, kako s skupnimi prizadevanji učinkovito reševati vprašanje nezakonitih migracij. Z avstrijskim kanclerjem sta se strinjala, da bi morali okrepiti sodelovanje s tranzitnimi državami in državami izvora.

"S tem želimo ustaviti ali vsaj upočasniti priliv migracij. Zgolj nadzor meja pa ne more dati nikakršnih rezultatov," je dodal Golob in postavil Dansko kot primer nadzora migracij, ki bi mu državi morali slediti.

Avstrijski kancler je medtem opozoril na obstoj težav v schengenu in poudaril, da je za Avstrijo zaščita meje izrednega pomena. "Tu pa moramo kombinirati različne ukrepe," je dejal in med drugim poudaril krepitev sodelovanja s tretjimi državami, kot so Maroko, Egipt in Indija. Avstrijsko vztrajanje pri mejnem nadzoru je podkrepil tudi s statističnimi podatki. V Avstriji so namreč lani našteli kar 109.000 prosilcev za azil, od tega jih je bilo tri četrtine neregistriranih.

Nehammer je poudaril, da se Slovenija spoprijema z visokim migracijskim pritiskom iz Hrvaške. Na vprašanje, zakaj je nadzor vzpostavljen ravno na slovenski meji, ne pa na meji z Italijo, kjer naj bi bil pritisk za Avstrijo večji, pa je odgovoril, da se je pot migrantov spremenila zaradi strogega nadzora slovenske meje.

Golob: Slovenija nima namena uvajati nadzora na meji s Hrvaško

"Slovenija nima namena uvajati mejnega nadzora nad Hrvaško. S tem tudi dajemo zgled Avstriji, da problematiko migracij lahko rešujemo na drugačne načine," pa je odvrnil Golob in naznanil iniciativo Slovenije za mešane patrulje po celotnem ozemlju držav ne samo na mejah. "Si kdo predstavlja, da bi Slovenija pred turistično sezono vpeljala schengenski nadzor pri vrnitvi avstrijskih turistov iz Hrvaške v Slovenijo? To pove vse o smiselnosti nadzora," je še dejal Golob.

V poznejšem pogovoru s predstavniki medijev je menil, da za uvedbo mejnega nadzora stojijo tudi notranjepolitični razlogi v Avstriji. Vseeno pa pri tem ostaja optimističen, saj meni, da se v Evropi zdaj širi zavedanje, da tovrsten pristop za urejanje migracij ne deluje.

"Gospodarstvo potrebuje migracije, vendar se morajo te izvajati po pravilih. Če nam uspe pritisk na mejah zmanjšati, pa se lahko začnemo pogovarjati o drugačnih ukrepih na meji," pa je dodal Nehammer.

Slovenski premier in avstrijski kancler sta se strinjala, da sta Avstrija in Slovenija naravni zaveznici pri podpori državam Zahodnega Balkana, pri čemer pa je Golob opozoril, da proces širitve EU-ja ne deluje. "Moramo priti do spremembe procesa širitve z namenom, da države Zahodnega Balkana čim hitreje integriramo v prostor EU-ja. To ne pomeni nujno polnopravnega članstva čez noč, ampak moramo spremeniti proces približevanja in vključevanja v EU," je dejal in opozoril, da nekatere države na Zahodnem Balkanu na naslednji korak pri vstopnih pogajanjih čakajo že 20 let.

Prav tako je dejal, da je ena od posledic ruske agresije tudi potreba po neodvisnosti od ruskega plina. S kanclerjem sta razpravljala o alternativnih virih, ne le iz Alžirije, temveč tudi o terminalu na Krku. "Zgradili bi alternativni vir. Začne se na Omišlju, prečka Slovenijo, Avstrijo in plin pripelje vse do Bavarske. Takšna iniciativa zahteva določene posege v obstoječe plinsko omrežje, ampak nas lahko razbremeni odvisnosti od ruskega plina," je dejal in dodal, da danes že obstaja iniciativa, da se organizira konzorcij podjetij.

"Konzorcij bi lahko deklariral kapacitete zemeljskega plina, ki bodo na voljo za dolgoročni nakup. Nato bi se izvedel dolgoročni zakup kapacitet terminala pa tudi prenosnega omrežja, ki mora biti v skladu s temi potrebami dograjen," je pojasnil v pogovoru z mediji po srečanju z avstrijskim političnim vrhom.

Poudaril je, da so potrebne dogradnje omrežja predvsem z vidika povratnih tokov, saj je bilo plinsko omrežje sprva zasnovano za enosmerni pretok iz Rusije proti Zahodu. Pri tem pa bo po njegovem mnenju nujno sodelovanje držav.

Težave manjšine

Golob je opomnil na težave slovenske manjšine v Avstriji. "Zavedamo se bogastva manjšin. Najpomembnejša iniciativa na področju slovenske manjšine na Koroškem je, da bi v vrtce ponovno pripeljali slovenski jezik in okrepili prisotnost slovenščine v predšolskem obdobju," je na skupni novinarski konferenci opozoril Golob. O tem je slovenski premier spregovoril že pretekli teden s predstavniki manjšine in jim zagotovil podporo Slovenije pri prizadevanjih za ureditev njihovih pravic na podlagi 7. člena avstrijske državne pogodbe.

Odnosi med Slovenijo in Avstrijo so prijateljski in dobri. Med drugim državi sodelujeta v kulturi, znanosti in umetnosti ter v mednarodnih organizacijah. Avstrija pa je tudi med najpomembnejšimi gospodarskimi partnericami Slovenije.

Golob se je sešel tudi s predsednikom avstrijskega parlamenta Wolfgangom Sobotko.