Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona

Politične razmere so vse prej kot stabilne. Koalicija v parlamentu išče večino za potrjevanje predlaganih zakonov in kadrovskih odločitev. V torek bodo poslanci glasovali o novem pravosodnem ministru Marjanu Dikaučiču, za imenovanje potrebuje navadno večino glasov. Kmalu bodo odločali o t. i. davčni reformi in ustanovitvi demografskega sklada, parlamentarna usoda obeh je negotova. V ozadju poteka še ideološka razprava med poloma, nasprotujoči so si tudi odzivi na kritike iz Bruslja, predvsem zaradi nefinanciranja STA-ja in neimenovanja delegiranih tožilcev za nadzor nad porabo evropskih sredstev. Kako razmere vidita poslanca, vodji poslanskih skupin Jožef Horvat (NSi) in Brane Golubović (LMŠ), je spraševala voditeljica oddaje Politično Tanja Gobec.

Politična pola na različnih bregovih

Levica ovadila SDS zaradi suma širjenja neresnic; Grims: Levica bi lahko navedbe zanikala na seji DZ

Zakaj se je Nova Slovenija pod to – bom rekla – ideološko razpravo o programu stranke Levica podpisala, da bi o njej razpravljali v parlamentu?
Horvat: Ali je ideološka ali ne, lahko tudi tako rečemo. Gre izključno za eno izmed temeljnih vprašanj, kako obvarovati naš ustavni red v naši državi. Kar smo zapisali v naši zahtevi za sklic izredne seje državnega zbora v skladu s 85. členom ustave, ki pravi, da mora – da mora! – predsednik državnega zbora izredno sejo sklicati, če zahtevo podpiše ena četrtina poslancev državnega zbora. In kaj je problematično s tem, kar smo predlagali? Predlagali smo, da državni zbor sprejme priporočilo vsem pristojnim državnim organom, da ob doslednem spoštovanju ustavne pravice do svobode združevanja in izražanja v okviru svojih zakonskih pooblastil okrepijo dejavnosti ali pri spremljanju, obravnavi in preprečevanju poskusov rušenja parlamentarne demokracije in drugih ustavnih temeljev Republike Slovenije. To je vse. Zelo preprosto.

V opoziciji ste bili zelo kritični do tega.
Golubović: Seveda. V LMŠ-ju ne želimo živeti v državi, kjer bi katera koli politična stranka – pa tudi če se imenuje Nova Slovenija ali SDS – v državnem zboru razpravljala in pa na neki način tudi odločala, ali je program oziroma akt katere koli politične stranke protiustaven. Zelo jasno v ustavi v 160. členu – gospod Horvat to ve – piše, da o tem odloča ustavno sodišče. Tudi 68. člen zakona o ustavnem sodišču določa, kako o tem odloča. Je pa res, da Nova Slovenija in SDS delata tisto, kar drugim očitata. Spomnimo. Ustavno sodišče je razveljavilo nekatere odloke te vlade, nekatere člene protikoronskih svežnjev kot neustavne. Navsezadnje pa vlada krši zakonodajo na področju financiranja STA-ja in pri seznanitvi glede delegiranih tožilcev. Vsa Slovenija se je seznanjala s tema dvema tožilcema, samo ta vlada se ne zna.

Horvat: Če samo dve stari evropski demokraciji omenim. Evropski parlament – in kolega Golubović to tudi ve – je imel razpravo o Le Penovi. Bundestag, nemški parlament, je razpravljal celo o morebitni prepovedi stranke AfD.

Skratka, to želite v slovenskem prostoru, tako razpravo?
Horvat: Zato sem dosledno prebral to priporočilo. Mi nismo rekli, da bi bilo kaj neustavno. Ustavno sodišče je tisto.

Počivalšek vztraja pri novih bonih za gostinstvo, turizem in kulturo

Golubović: S tem vašim teatrom preusmerjate pozornost od tega, da preprosto vladate na način, ki ni sprejemljiv. Delate škodo. Predvsem pa, namesto tega, da se ukvarjate z Levico in temi mladimi teoretiki, kot je zapisal na Facebooku vaš predsednik, bi morali narediti vse, da pride v državni zbor zakon o pomoči gostinstvu in turizmu ter vsem tistim, ki so bili prisilno zaprti. Na to smo vas opozarjali in tudi predlagali že januarja. Obljubljeno je bilo aprila, danes ni nič. Danes bi morali prvo tranšo dobiti ti podjetniki, pa jo bodo mogoče šele jeseni. S tem se ukvarjajte.

Komisija DZ-ja poziva vlado, naj financiranje STA-ja uredi v treh dneh

Predsednik republike je dobil predlog Društva novinarjev Slovenije in bo odlikoval STA. Ali bo ta STA preživel? Boste v koaliciji naredili korak naprej in financirali to, kar v zakonu piše?
Horvat: Seveda, ampak dovolite najprej en stavek replike kolegu Goluboviću. Zelo pomembno je, da še stotič in tisočič povem, da je ena največjih prioritet te vlade, da zajezimo epidemijo in da pomagamo gospodarstvu, da izide iz te krize. In ta vlada je vlada, ki se je največ pogovarjala z gospodarstvom, nazadnje predvčerajšnjim, da so natanko dorekli tiste ukrepe, ki bi bili najučinkovitejši za turizem in gostinstvo.

Golubovič: Prepozno.

Vlada začasno prekinila obravnavo zakona za pomoč turizmu in sprejela uredbo o STA-ju

Ali bo STA dobil odlikovanje, ko bo že pokojen?
Horvat: STA ne bo nikoli pokojni. Predsednik republike se je odločil, kakor se je odločil, to je v njegovi pristojnosti. Vlada je sprejela primerno uredbo, v kateri natančno definira obveznosti ene in druge strani. In to se mi zdi, da je popolnoma dovolj. In mislim, da gre tukaj za napačno interpretacijo, da ta vlada in ta koalicija nekako omejujeta medijsko svobodo. To sploh ni res. Najbrž pa tisti, ki je ustanovitelj nekega podjetja, družbe z omejeno odgovornostjo, ima pravico vpogledati v bilance, skratka v poslovanje.

Golubović: Da, in za to postavi nadzornike in nadzorni svet izpelje vse te stvari. Vaša uredba, ki bo šla na sodišče glede na to, kar poročajo mediji, pa posega v upravljavske in uredniško politiko STA-ja. Glede odlikovanja STA-ja pa: sam bi od predsednika republike pričakoval, da se nedvoumno zavzame in zelo jasno pove, da gre za kršenje kar dveh zakonov pri financiranju STA-ja. Šest mesecev – šest mesecev! – že spremljamo to agonijo zaposlenih in njihovih družin. In če to ni pritisk na medije, potem se opravičujem, kolega Horvat, midva živiva v dveh vzporednih svetovih. Vi v enem, jaz v drugem.

Kandidat za pravosodnega ministra prepričal večino na pristojnem odboru DZ-ja

Delegirani tožilci. Kandidat za pravosodnega ministra, gospod Dikaučič, je šel skozi parlamentarni odbor, v torek boste o njem glasovali. Ali vi kot koalicijska stranka veste, kakšno je njegovo stališče do razveljavljenega razpisa za delegirana tožilca?
Horvat: Mislim, da smo bili edina poslanska skupina, ki smo se z njim želeli še posebej srečati na celournem pogovoru. Ne zato, ker ne bi zaupali predsedniku SMC-ja, in ne zato, da ne bi zaupali predsedniku vlade. Hoteli smo gospoda slišati. Povedal je, da so zadeve tako rekoč na sodišču, in ko je neki postopek na sodišču, ga preprosto niti ne moreš niti ne smeš komentirati. Je pa nekaj tu glede tega, kar se v javnosti tudi premalo artikulira. Vlada je poslušala mnenje svoje službe za zakonodajo, ki je ugotovila, da je bil ta postopek imenovanja evropskih javnih tožilcev v nasprotju s slovensko zakonodajo. In potem je vlada rekla, da je treba postopek ponoviti.

Državnotožilski svet v zvezi z evropskimi tožilci vložil pobudo za tožbo proti vladi

Golubović: Ampak vlada je to ugotovila po šestih mesecih. Tam nekje. Druga stvar je ta, da ne najdem pravnika – ko sem danes iskal – ki ne bi povedal, da je vlada kršila zakonodajo, ko je ustavila postopek oziroma ga razveljavila. Veste, za kaj gre pri evropskih delegiranih tožilcih? Preiskujejo goljufije, korupcijo, pranje denarja pri evropskih sredstvih in čezmejni utaji DDV-ja. In zdaj si predstavljajte, zakaj se vlada samo seznani. Zato, ker ne more vlada povedati, kdo bosta tista dva delegirana tožilca, ki bosta na neki način njo nadzirala. Ampak vseeno, minister za pravosodje bi moral imeti stališče, ali je neka stvar – katera koli –, ki jo sprejme vlada, zakonita ali nezakonita. V nasprotnem je slamnati minister.

Vesel, Šumi, Prelesnikova, Svetina: Dogajajo se ponavljajoči se pritiski politike na institucije

Za konec komentar pisma štirih predstojnikov nadzornih institucij, v petek so ga poslali v javnost. Gre za informacijsko pooblaščenko, varuha človekovih pravic, KPK in Računsko sodišče. Med drugim pišejo, da je opaziti številne poskuse, ki neodvisnim institucijam otežujejo korektno opravljanje nalog in rušijo dolgo grajen ugled. Nedostojne, nekorektne, interesno motivirane in predvsem neutemeljene kritike lahko zamajejo temelje demokracije, kar je skrajno nevarno početje z dolgoročnimi negativnimi učinki. Kako resno jemljeta to pismo, ta opozorila o pritiskih?
Horvat: Spet samo en stavek za nazaj. Kaj bo potem s tistimi petimi državami, ki niso pristopile k evropskemu javnemu tožilstvu? Kdo bo potem tam nadzoroval goljufije? Poznam genezo, kako je to evropsko javno tožilstvo nastajalo. Mimogrede, Slovenija, pa naš parlament – takrat sem vodil odbor – je dal rumeni karton. Ampak to pismo je seveda treba vzeti z vso resnostjo. Najbrž pa te institucije niso neke posvečene institucije in najbrž lahko politika v korektnem dialogu – sploh tista, ki jih postavlja, konkretno državni zbor – lahko kaj reče. Če pa ne sme nihče nič reči, potem ne vem, ali smo na pravi poti.

Golubović: Ni težava kritika, težava je napad na neodvisno in samostojno institucijo. Žalostno je, da se nam po 30 letih prvič zgodi, da se štiri samostojne in neodvisne institucije obrnejo na javnost, opozorijo, pomagajte, ker imamo prehude pritiske vladajoče politike.