Gosta v oddaji Politično s Tanjo Gobec sta bila sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice Marko Bošnjak in ustavni pravnik Andraž Teršek. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)
Gosta v oddaji Politično s Tanjo Gobec sta bila sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice Marko Bošnjak in ustavni pravnik Andraž Teršek. Foto: Televizija Slovenija (zajem zaslona)

Članice Evropske unije se pripravljajo na drugo poletno sezono v epidemiji in v upanju na visoko precepljenost prebivalstva pospešeno cepijo. Na mizi je uvedba evropskega cepilnega lista za lažje prehajanje mej. Ob tem evropski poslanci skoraj vseh članic opozarjajo na pričakovane težave, na neenakopravnost in kratenje pravic. Kaj s tistimi, ki se zaradi različnih razlogov do poletja ne bodo cepili? Bi morali biti PCR-testi za prehajanje mej brezplačni, ne pa luksuz premožnejših? Evropska komisija je nekaj bremena prevzela nase, pričakovano pa državam članicam prepušča odločitev o tem, kaj bodo za bolj sproščeno javno življenje in delovanje gospodarstva zahtevale od svojih državljanov.

"Prejeli smo že večje število pritožb, nekatere se osredotočajo na ukrepe zoper covid-19, ki posegajo v človekove pravice in svoboščine, kot so omejitev zbiranja, omejitev gibanja, omejitve pri delovanju sodišč. Na drugi strani imamo tudi pritožbe, ki zatrjujejo nezadostnost ukrepov zoper covid-19," je povedal sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) Marko Bošnjak. Ob tem je poudaril, da večina teh pritožb še ni v obravnavi oziroma so bile zavržene, ker pritožniki niso izkoristili vseh pravnih sredstev na nacionalni ravni. "Zares po vsebini nismo odločili še nobene velike covidne zadeve," je dodal.

Teršek je poudaril, da sodišča v obrazložitvah svojih sodb vselej dodajo poziv državljanom, naj se še naprej držijo ukrepov, ki jih predlagata oblast oziroma stroka. Foto: Pixabay
Teršek je poudaril, da sodišča v obrazložitvah svojih sodb vselej dodajo poziv državljanom, naj se še naprej držijo ukrepov, ki jih predlagata oblast oziroma stroka. Foto: Pixabay

Teršek: Glede mask ne obstaja noben prekršek

S podobnimi temami se vse pogosteje srečujejo tudi slovenska sodišča. Višje sodišče v Kopru je pred kratkim razveljavilo kazen za nenošenje maske. "Sodišče je ugotovilo in potrdilo to, kar vemo že od samega začetka – da v povezavi z maskami v Sloveniji ne obstaja noben prekršek in da podzakonski akti, odloki, ki so to skušali uvesti, vsebinsko ne temeljijo na zakonu o nalezljivih boleznih," je odločitev koprskega sodišča komentiral ustavni pravnik Andraž Teršek.

Ob tem je Teršek opozoril, da sodna veja oblasti ljudem v nobenem primeru ni dala namiga, da nošenje mask ni potrebno. "Nasprotno – tako v tej sodbi kot v nekaterih drugih sodbah okrajnih sodišč, ki so sledile temu zgledu, se sodišče vselej potrudi in v obrazložitev doda stavek ali dva, s katerim apelira na državljane, naj se še naprej držijo ukrepov, ki jih predlaga oblast oziroma stroka, ki z oblastjo sodeluje," je pojasnil.

Bošnjak: Lahko pričakujemo, da bodo nekateri ukrepi vsaj mejili na obveznost

Svet Evrope je v resoluciji zapisal, da mora cepljenje ostati prostovoljno. A ESČP je aprila razsodil, da država lahko določi obvezno cepljenje in da je to potrebno tudi v demokratičnih družbah. S tem so sodniki v zadevi Vavrička proti Češki zavrnili češke starše, ki niso želeli cepiti svojih otrok. Ampak v tem primeru je šlo za otroške bolezni, ne za covid-19, sodba pa ni pomenila prisile, da se ti otroci morajo cepiti, ampak pravico države, da to sankcionira – z nesprejetjem otroka v vrtec ali z denarno kaznijo.

V senatu ESČP-ja je bil tudi Bošnjak, ki meni, da nekatere vzporednice med omenjeno sodbo in situacijo glede covida-19 vendarle lahko potegnemo. "Tiste bolezni, ki smo jih obravnavali v tej zadevi, imajo s covidom skupnega predvsem to, da je potrebna imunizacija velike večine prebivalstva, če se želimo proti tej bolezni boriti," je dejal.

Cepljenje proti covidu-19 sicer nikjer v Evropi trenutno ni obvezno. "Lahko pa pričakujemo, da če ta strategija ne bo uspešna, da se bodo vsaj nekatere države zatekle k ukrepom, ki bodo vsaj mejili na obveznost. Če se nekdo ne bo cepil, ne bo mogel uživati določenih pravic. V takem primeru pa bodo seveda relevantna vprašanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pa tudi vsa merila, ki smo jih postavili v zadevi Vavrička," je dejal Bošnjak.

Teršek: O prostovoljnosti sicer že dolgo ne moremo govoriti

Ustavni pravnik Teršek je do omenjene sodbe ESČP-ja zelo kritičen. Ob analizi, ki jo je delil tudi s širšo javnostjo, je opozoril, da to morebiti pelje k obveznemu cepljenju proti covidu-19, kar bi se lahko zgodilo takrat, ko bodo nekatere države morda ugotovile, da ne bodo uspele precepiti zadostnega deleža prebivalstva.

ESČP podprl češke oblasti glede obveznega cepljenja otrok

"Ostajam zelo kritičen do te sodbe. Zame je veliko negativno presenečenje, zdi se mi šokantna in tudi v nasprotju s tistim, kar ustavniki poznamo kot ustavnopravno teorijo in filozofijo prava. Sodbo berem kot sodniški izdelek, ki ne temelji na znanstvenih dogajanjih, ampak znatno bolj na politični volji evropskih držav. Berem jo, kot bi bila pisana po nareku farmacevtskih gigantov, četudi verjetno ni bila pisana po tem nareku," je dejal Teršek. Po njegovi oceni je sodba toliko bolj nevarna, ker je prišla v času, ko so na trg začela prihajati cepiva proti covidu-19.

"Vse skupaj se zdi kot en dobro pripravljen scenarij za široko odpiranje popolnoma prepustnih vrat za vsa cepiva, ki kakor koli zadevajo bolezen covid-19. Kar se že odvija pred našimi očmi, je prisila – ta prisila morda ni neposredna, je pa posredna, vseobsegajoča – in to je nekaj, kar je z vidika ustavnopravne teorije neznosno," je bil jasen. Teršek je opozoril še, da se bomo v prihodnosti spoprijemali z vedno večjim številom pogojevanj, kaj človek sme samo pod pogojem, da je covid-19 prebolel, da se je proti njemu cepil ali da je bil testiran. "To je prisila in ta prisila je hujša kot neposredna prisila," je dejal Teršek.

Sodnik Bošnjak je kritiko sodbe ESČP-ja zavrnil. Prepričan je, da sodba ni nevarna in da podaja uravnoteženo rešitev. "Tukaj ni bilo nikakršnih ozadij, na katere je namigoval sogovornik," je dejal in pripomnil, da je bila sodba zelo dobro sprejeta od vseh deležnikov. "Razen tistih, ki imajo zelo kritična stališča do cepljenja na splošno in cepljenje kot takšno v celoti zavračajo," je dodal. Po njegovem mnenju bi morale sicer biti vsakršne pravne posledice, ki bi se vezale na necepljenost posameznika, absolutno sorazmerne. "Treba je videti tudi, ali obstajajo neki milejši ukrepi v posamezni situaciji. Država mora paziti na učinkovitost in varnost posameznih cepiv," je naštel.

Cepilni potni list