Minister za okolje Andrej Vizjak je vztrajal, da se z novelo možnost graditve objektov na priobalnem pasu oži, ne širi, kot je slišati v nekaterih očitkih. Foto: DZ/Matija Sušnik
Minister za okolje Andrej Vizjak je vztrajal, da se z novelo možnost graditve objektov na priobalnem pasu oži, ne širi, kot je slišati v nekaterih očitkih. Foto: DZ/Matija Sušnik

Na zadnji dan izredne seje državnega zbora so imeli poslanci na klopeh predlog novele zakona o vodah.

Poslanci so soglasno pozdravili rešitev, ki omogoča, da se poleg integralnih sredstev državnega proračuna za vzdrževanje in sanacijo vodotokov uporabijo tudi namenska sredstva sklada za vode. Niso pa se mogli poslanci opozicije in koalicije ter minister Andrej Vizjak zediniti glede vprašanja, ali sprememba 37. člena zakona o vodah oži ali širi mogoče posege na priobalnih in vodnih zemljiščih.

Novela zakona o vodah sprejeta

Enotnost glede sanacije vodotokov

"V Sloveniji so bile škode zaradi poplav v zadnjih 20 letih izredno visoke. Po ocenah stroke škoda zaradi poplav dosega milijardo in pol evrov, te škode pa bi se vsekakor dalo z ustreznim urejanjem strug vodotokov z znatno nižjimi sredstvi močno omiliti ali celo preprečiti," je poudaril Mihael Prevc iz NSi-ja. "Zaradi mnogo premalo posvečanja preventivnim ukrepom pri vzdrževanju in sanacijah vodotokov so pogosto žrtve divjanja voda prav ljudje in njihovo premoženje," se je strinjal Boris Doblekar (SDS).

Omenjena rešitev je bila sicer tudi razlog, zakaj je ministrstvo za okolje in prostor predlagalo obravnavo novele zakona po skrajšanem postopku. "To je bil ključni razlog, zakaj smo predlagali skrajšani postopek, da lahko čim prej, preden bo vse ozelenelo, začnemo čiščenje vodotokov. Direkcija za vode pravzaprav komaj čaka, da se to zgodi," je poudaril okoljski minister.

V opoziciji temu niso oporekali. "Naredite tisto, kar je bil vaš prvotni cilj, sprostite uporabo denarja, ki ga očitno imate na voljo v skladu za vodo, za nekatere druge potrebne stvari, ki jih je treba urediti. Jaz to razumem in podpiram," je dejal Dejan Židan iz SD-ja. "V stranki SAB brezpogojno pozdravljamo, da se sredstva sklada za vode namenijo tudi za urejanje vodotokov. Še posebej, ker so ta sredstva na voljo in niso porabljena," je poudaril tudi Andrej Rajh iz omenjene stranke.

Posegi v priobalni prostor

Ni pa bilo takega zedinjenja glede vprašanja, ali sprememba 37. člena zakona o vodah oži ali širi mogoče posege na priobalnih in vodnih zemljiščih. "Mi ne širimo nabora objektov, ki jih je možno postaviti na priobalnih zemljiščih, ampak ga ožimo," je zatrdil Vizjak.

Po zdaj veljavni zakonodaji je namreč z oženjem priobalnega pasu mogoče na obalah in bregovih graditi tako objekte javne kot zasebne rabe. "Mi pa zdaj predlagamo oženje te možnosti samo na objekte javne rabe," je poudaril.

Okoljevarstveniki o umiku spornega člena: To ni dovolj

"Vi ne ožite možnosti gradnje, vi ste preprečili zgolj in samo to, da se to priobalno zemljišče ne oži v smislu metrov, hkrati pa v 37. členu tega istega zakona zelo, zelo širite možnost gradnje na tem priobalnem zemljišču," mu je odgovorila Tina Heferle (LMŠ).

Objekti v javni rabi so, denimo, gostinske stavbe, poslovne in upravne stavbe, trgovske stavbe, stavba za promet in stavba za izvajanje komunikacij, pa tudi javne površine, kot so cesta, ulica, tržnica, igrišče, parkirišče, garažne hiše in tako naprej, je naštela.

Prav tako je opozicija vladi očitala odsotnost ustrezne javne razprave o noveli, kritični so bili tudi do odnosa ministra Vizjaka do dela stroke, ki je izrazil nasprotovanje spremembam.

Boštjan Koražija (Levica) se je ne nazadnje vprašal, zakaj imajo določeni poslanci "toliko proti nevladnim organizacijam". "V takšnem primeru, ko govorite o nevladnih organizacijah, bi jih morali prve poklicati k sebi in jih vprašati za mnenje, ker je ogromno ljudi, ki delajo v teh nevladnih organizacijah, priznanih strokovnjakov na določenih področjih," je poudaril.

Vlada se je v sodelovanju s koalicijskimi poslanci po uporu dela stroke in nevladnih organizacij sicer odločila iz novele umakniti določilo, ki bi razširilo možnost posegov v prostor tudi na vodovarstvenem območju. So pa koalicijske stranke dodale dopolnilo, v skladu s katerim je mogoče na vodnih in priobalnih zemljiščih graditi enostavne objekte tudi v zasebni rabi.

Na sporne predloge pred DZ-jem opozorili tudi Mladi za podnebno pravičnost

Mladi za podnebno pravičnost so danes pred DZ-jem, ki obravnava predlog novele zakona o vodah, poslancem ponudili "vodo iz Anhovega". S to akcijo želijo poslance opozoriti, da bo 37. člen novele zakona o vodah negativno vplival na podzemne vode, torej na pitno vodo, so sporočili. "Pristojne pozivamo, da prenehajo s spornimi predlogi novih členov, ki bodo negativno vplivali na celotno prebivalstvo. Opozarjamo jih, da danes odločajo o naši prihodnosti in da je dostojno človekovo življenje pomembnejše od kapitala," so poudarili.

Na dnevnem redu "pomotoma" tudi novela zakona o vrtcih

Poslanci so obravnavali tudi predlog novele zakona o vrtcih, s katerim bi financiranje zasebnih vrtcev v večji meri kot do zdaj prepustili v odločanje občinam, v zakonodajni postopek pa so ga vložile opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB.

Matični parlamentarni odbor je predlogu prižgal zeleno luč, a očitno po pomoti. Odločilen je bil namreč glas Ive Dimic (NSi), ki pa je pozneje pojasnila, da se je pri glasovanju zmotila.

Tudi DZ je nato daness 40 glasovi za in 45 proti predlog, s katerim bi financiranje zasebnih vrtcev brez koncesije prepustili samostojnemu odločanju občin, če so v občini prosta mesta v javnih vrtcih, zavrnil.

Večina poslancev je ocenila, da bi to osiromašilo ponudbo na področju vrtcev.

Poslanci prikimali noveli zakona o varnosti v železniškem prometu

Je pa DZ potrdil novelo zakona o varnosti v železniškem prometu, ki bo med drugim omogočila uskladitev z evropsko zakonodajo.

Prinaša tudi možnost umestitve neželezniških infrastrukturnih objektov, kot so kolesarske steze, servisne ceste in dostopne poti, v progovni pas. Za je glasovalo 78 poslancev, en je bil proti.

Višje nadomestilo za čezmejne delavce

DZ je danes potrdil novelo zakona o urejanju trga dela, po kateri bodo čezmejni delavci v primeru brezposelnosti začasno upravičeni do višjega nadomestila kot delavci, zaposleni v Sloveniji. Za je glasovalo 54 poslancev, dva sta bila proti.

Predlog sprememb zakona o urejanju trga dela so pripravili v Sindikatu delavcev migrantov Slovenije in poudarili, da čezmejni delavci v tujini od svojega dohodka za zavarovanje za primer brezposelnosti ob enaki bruto plači plačujejo tudi do 20-krat več kot delavci, zaposleni v Sloveniji.

Znesek nadomestila za brezposelnost za dobo treh oz. petih mesecev povrne država zadnje zaposlitve in tako slovenski proračun zaradi sprememb zakona ne bo dodatno obremenjen.

Zdaj zakon kot najvišji mogoči znesek nadomestila za brezposelnost pri nas določa 892,50 evra. Po predlagani noveli zakona pa se bo brezposelnemu s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se je drugo državo članico EU-ja, evropskega gospodarskega prostora ali Švico najmanj enkrat tedensko vozil na delo, priznalo denarno nadomestilo v vrednosti največ 1785 evrov.

To bo veljalo začasno – za prve tri oz. pet mesecev prejemanja denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, odvisno od obdobja zaposlitve upravičenca v drugi državi.