To je v Carigradu, kjer se udeležuje srečanja obrambnih ministrov zveze Nato, povedal slovenski obrambni minister Anton Grizold in dodal, da je sicer varovanje slovenskega zračnega prostora že zdaj ustrezno zagotovljeno.

Minister je še povedal, da bo Slovenija v nabor zavezniških sil za hitro posredovanje prispevala vod za dekontaminacijo, ki bo v te enote polno vključen v začetku januarja 2005, in sicer za šest mesecev.

Enote sposobne hitrega premikanja
V razpravi o ciljih razvoja sil so se ministri strinjali, da NATO potrebuje manjše, a bolj kakovostne bojne sile, ki jih bo moč premeščati tudi zunaj svojih meja. Kljub mnogim že izpeljanim spremembam imajo države članice namreč še vedno preveč statične zmogljivosti, ki služijo predvsem za zaščito pred grožnjami, ki jih povečini sploh ni več. Po Grizoldovih besedah so bila pričakovanja zavezništva od sedmerice novih članic na področju ciljev sil "sorazmerno prizanesljiva", zahtevnost pa se bo postopno zviševala.

Generalni sekretar Nata Jaap de Hoop Scheffer je ob tem povedal, da bi zavezništvo pri morebitnem posredovanju v oddaljenih krajih potrebovalo bolje opremljene vojaške enote, ki bi bile sposobne hitrega premikanja in dolgotrajnega bojevanja v težkih pogojih. Številne evropske enote pa po njegovem mnenju ne dosegajo omenjenih kriterijev.