Foto: BOBO/Igor Kupljenik
Foto: BOBO/Igor Kupljenik

"Ne pričakujemo subvencij, ampak predvsem primerljive konkurenčne pogoje. Teh pa nismo deležni; z vedno večjimi obdavčitvami samo še tonemo," je dodala.

Podjetja energetsko intenzivne industrije, kot so proizvodnja kovinskih materialov in nekovin ter papirna industrija, opozarjajo, da so zaradi visokih cen energije vedno manj konkurenčna. Cene so se letos sicer znižale, a je veliko podjetij lani energijo zakupilo vnaprej.

"Mislimo, da bi morali sprejeti ukrepe, saj so določena podjetja konec lanskega leta zakupila celotno energijo po rekordnih cenah," je povedala vodja združenj kovinskih materialov in nekovin, za papirno in papirno predelovalno industrijo ter za tekstilno, oblačilno in usnjarsko predelovalno industrijo Petra Prebil Bašin.

Stroški energije nižajo njihovo konkurenčnost. Poleg tega se v drugi polovici leta spoprijemajo s padcem obsega naročil, kar je pričakovati še v prvem četrtletju 2024, okrevanje pa šele na polovici prihodnjega leta. Zmanjšuje se obseg proizvodnje, letos je v teh panogah upadel za od 10 do 15 odstotkov. Dražijo se tudi surovine, ob tem pa se povečujejo pritiski na prodajne cene, je povedala Prebil Bašin. Podjetja morajo zaradi manj porabljene energije plačevati tudi penale, je dodala. "Za industrijo pogled naprej ni zelo jasen. Želimo si dogovore z vlado," je poudarila.

Vesna Nahtigal pa je ocenila, da država lanske energetske krize ni dobro naslovila. Namesto subvencij bi bila primernejša kapica na cene. "Zmagovalec je tisti, ki je ostal na spotu, ne pa po nasvetu strokovnjakov tisti, ki je sklepal pogodbe, in mi imamo danes dnevno podjetja tukaj, ki kličejo, ker imajo za leto 2024 pogodbe zelo visoke in ker se je zmanjšala proizvodna dejavnost, plačujejo celo neprevzeto energijo," je po poročanju Radia Slovenija poudarila Nachtigal.

Dodatno bo predvidoma na stroške podjetij za elektriko vplival nov način obračunavanja omrežnine, ki naj bi bil uveden s 1. julijem. "Prvi izračuni kažejo na povečanje stroškov, kar zaznavamo kot problem. Natančnih izračunov še nimamo, a kaže na tudi od 30 do 40 odstotkov višjo omrežnino," je dejala Prebil Bašin. V mnogih panogah namreč ne morejo proizvodnje tako prilagoditi, da bi jo izvajali v času dneva, ko bo omrežnina nižja.

Turbulence v gradbeništvu

Gradbeništvo letos doživlja "turbulentne trenutke", najbolj po avgustovskih poplavah, je dejal direktor zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala Gregor Ficko in dodal, da se je že pred poplavami nakazovalo, da prihaja rahlo ohlajanje. Za letos pričakujejo upad prihodkov gradbene panoge z lanskih 8,3 milijarde na 7,3 do 7,5 milijarde evrov oz. za od sedem do 10 odstotkov.

Popoplavna obnova bo podjetja zaposlila, a večinoma gre za zemeljska dela, v zakonu o obnovi pogrešajo dolgoročne načrte. Država ni zmogla moči, da bi v zakon uvrstila vrstico, s katero bi pripravila dolgoročni nacionalni program ureditve slovenskih vodotokov, je poudaril Ficko.

Tudi v tej panogi so velike neznanke zaradi energetike. Ficko je kritičen tudi zato, ker pri državnih naročnikih, kot pravi, ni razumevanja za zvišanje cen izvajalcev, ki se s podražitvami spopadajo že od pandemije. Meni tudi, da bi morali projekte, ki jih država potrebuje, kot so tretja razvojna os, naložbe v železnice, dodaten avtocestni pas, pospešiti.

Ukrepanje države pričakujejo tudi v kmetijsko-živilski panogi. Kot je dejala direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc, bodo na prvem sestanku z novim ministrom odprli tematiko subvencij za rastlinsko in drugo pridelavo, ki bi morale biti po njihovem mnenju višje. Zanima jih tudi, kakšen bo položaj slovenskih dobaviteljev Tuša, potem ko bo trgovca prevzel Mercator. Prav tako nameravajo opozoriti na morebitne dajatve na alkohol in sladkor v izdelkih ter na področja, kjer pa dajatve niso pobrane, npr. za rabo vode.

Negotove geopolitične razmere

Vodja analitske službe GZS-ja Bojan Ivanc je dejal, da za leto 2024 največjo negotovost predstavljajo geopolitične razmere in posledično cene surovin in energentov. Trenutna ocena gospodarske rasti GZS-ja je nekaj več kot dvoodstotna rast. Pri tem so predpostavljene višje cene nafte in naftnih derivatov, kot so zdaj; če bi cene nafte ostale na sedanjih ravneh, pod 80 dolarji, pa bi to pozitivno vplivalo na gospodarsko dejavnost.