Društvo izgnancev Slovenije je na mariborskem Trgu izgnancev pred nekdanjo Meljsko vojašnico, kjer je bil med letoma 1941 in 1945 zbirni center, od koder so ljudi nato pošiljali v izgnanstvo, pripravilo slovesnost ob 7. juniju, dnevu izgnancev, in 65. obletnici zmage nad nacizmom in fašizmom. Slavnostna govornica je bil Spomenka Hribar, ki je med drugim opozorila, da so bili izgnanci, ki so v tistem času hudo trpeli, več kot 50 let zapostavljeni.

Šele leta 1996 jim je bil končno priznan status žrtev vojnega nasilja in ponujeno posebno zdravstveno, socialno in pokojninsko varstvo. "Še vedno pa čakate na odškodnino za izgubljeno in uničeno premoženje. Žal nobena dosedanja vlada tega vprašanja ni rešila," je poudarila.

"Izgon zajel 10 odstotkov prebivalstva, a se o tem vseeno ne govori"
Hribarjeva je ob tem še opomnila, da je izgon iz slovenskih ozemelj med drugo svetovno vojno zajel več kot deset odstotkov Slovencev, kar pomeni največji odstotek izgnanih iz neke okupirane evropske države. Okupatorji so nameravali uničiti slovenski narod kot etnično enoto, kar je pomenilo grobo kršitev mednarodnega vojnega prava in genocidno dejanje, ki se je začelo že takoj po okupaciji. "O vsem tem ni ničesar napisanega v evropski zgodovini, zelo malo ve o tem tudi Evropska unija," je dejala.

Prav zato je prepričana, da je treba javnost in Evropo ozaveščati o "genocidni politiki nacističnih in fašističnih sistemov ne le do Judov, ampak tudi do slovanskih narodov". "O vsem tem je treba govoriti. Treba je opozarjati, da različne razlage ne morejo in ne smejo spreminjati zgodovine in da je treba ločevati, kdo je bil v drugi svetovni vojni žrtev in kdo agresor," je prepričana Hribarjeva. Ob tem še pravi: "Trpljenje mine, spomini na trpljenje pa nikoli."

Peče: Dogodkov ne smemo pozabiti
Zbrane je nagovoril tudi mariborski podžupan Rok Peče, ki je opozoril, da tistih pretresljivih dogodkov, ki so spremenili življenje izgnancev, "ne smemo pozabiti". "Ostati morajo v našem spominu kot opozorilo sedanjim in prihodnjim generacijam, da se kaj takega ne sme več ponoviti," je zatrdil.

Iz zasedenih slovenskih ozemelj je bilo v letih od 1941 do 1945 izgnanih 63.000 Slovencev, večino v Nemčijo, ostale pa na Hrvaško (10.000) in v Srbijo (7.500), okoli 17.000 Slovencev pa je pobegnilo pred izgonom v Ljubljansko pokrajino in drugam. Po ugotovitvah državne komisije za vojne zločine je nasilje nad Slovenci izvajalo 4017 nemških in 2518 italijanskih vojnih zločincev.