Hrvaška je pripravljena to možnost slovenskim državljanom ponuditi pod takšnimi pogoji, pod katerimi lahko hrvaški državljani kupujejo nepremičnine v Sloveniji. Zunanje ministrstvo upa, da bo Hrvaška svojo načelno zavezo potrdila tudi z delovanjem v praksi.

Zunanji minister Dimitrij Rupel je zadovoljen s potezo Hrvaške, a je hkrati napovedal pozorno spremljanje uresničevanja ukrepov. Po njegovih besedah je hrvaška nota odgovor na potezo Slovenije, ki je 28. junija lani Hrvaški poslala noto, s katero jo je obvestila o sprejetju zakona o priznavanju vzajemnosti. "V vmesnem času je potekalo dopisovanje," je povedal zunanji minister.

Vzajemnost v primeru nakupa nepremičnin ne pomeni tega, da Slovenija Hrvaški dovoli nakup enakega števila nepremičnin kot Hrvaška Sloveniji, ampak gre za odpiranje trga. Slovenskih zahtevkov je namreč neprimerno več kot hrvaških, je pojasnil Rupel in dodal, da bi Slovenci lahko začeli kupovati nepremičnine na Hrvaškem že v naslednjih dneh.

Mesić o sporazumu Drnovšek-Račan
Obmejni sporazum Drnovšek-Račan nima nobenega pravnega učinka, meni hrvaški predsednik Stipe Mesić. Mesić je o tem govoril v mesečni radijski oddaji S predsednikom na kavi in odgovarjal na vprašanje voditelja, ki ga je zanimalo, kaj si Mesić misli o trditvi slovenskega premierja Janeza Janše, da Slovenija od morebitne arbitraže o meji med državama ne more pričakovati nič manj, kot ji ponuja nekoč sprejeti omenjeni sporazum.

Mesić je tudi dejal, da bi bila arbitraža o celotni meji med državama, tako kopenski, kot tudi morski, nepotrebna, ker je nedoločenih le še štiri do pet kilometrov tega območja.

Tovorni promet s Sečovelj na Dragonjo
Glede pobude, da bi mejni prehod Sečovlje prekategorizirali iz mednarodnega prehoda v prehod nižje kategorije, je Rupel dejal, da je za zdaj sprejeta le odločitev, da se tovorni promet s Sečovelj preusmeri na Dragonjo. S preostalimi "radikalnimi odločitvami" po lastnih besedah ni seznanjen.

Evropski parlament svari pred enostranskimi potezami
Evropski parlament slovensko in hrvaško vlado poziva, naj proučita vse možnosti za dogovor o odprtih vprašanjih glede meddržavne meje. V dopolnilu k poročilu o napredku Hrvaške v približevanju Evropski uniji, ki ga je napisal avstrijski evroposlanec Hannes Swoboda, je zapisano, naj državi upoštevata že dosežene dogovore in sklepe Evropskega sveta junija leta 2004.

Swoboda je državi v poročilu pozval, naj se vzdržita kakršne koli enostranske akcije. Če državi ne bi dosegli dogovora o meji, Swoboda priporoča razmislek o posredništvu tretje strani ali mednarodni arbitraži. Zunanjepolitični odbor parlamenta bo o poročilu glasoval v torek, parlament pa na plenarni seji v drugi polovici aprila.