Uradni Zagreb se je na slovensko uredbo o določitvi območja ribolovnega morja odzval pozno popoldne in napovedal, da bo zaradi nje Hrvaška okrepila nadzor do sredine Piranskega zaliva.

Kot so sporočili že od sprejetju zakona o epikontinentalnem pasu in ekološki coni v državnem zboru, naj bi šlo za pravno nično odločitev, ki ne bo imela pravnih posledic na morskih območjih, na katerih ima Hrvaška suverene pravice.

Uredba ne more biti odgovor
Hrvati še menijo, da je uredba v nasprotju s skupno izjavo o izogibanju incidentov, podpisano na Brionih, in z načeli mednarodnih odnosov. Slovenska uredba naj bi bila odgovor na hrvaški pravilnik o ribolovnih območjih, čeprav Hrvati trdijo, da uredba ne more biti odgovor.

Ljubljana naj pričakuje ostro noto
Tudi Sanader je bil oster in je ponovil že znano stališče Zagreba, da je uredba pravno nična. Napovedal je protestno noto, ki pa jo je nato hrvaško zunanje ministrstvo tudi že poslalo Sloveniji. V njej so ponovili stališča Zagreba do uredbe in Ljubljano pozvali, naj se končno odloči za arbitražo. O zapletu so obvestili tudi Evropsko komisijo. Noto na MZZ-ju še preučujejo in je zato za zdaj ne komentirajo.

MZZ je temu odgovoril, da ima Slovenija suverenost in jurisdikcijo nad celotnim Piranskim zalivom in teritorialni izhod na odprto morje. To uradno stališče Slovenije je večkrat potrdil tudi Državni zbor, so še zapisali v sporočilu za javnost.

Kdo bo ščitil Piranski zaliv?
Poslanec SD-ja Aurelio Juri pa je na vlado naslovil poslansko vprašanje, in sicer, kako bo Slovenija delovala ob napovedi Hrvaške, da bo zavarovala svoje ribolovno območje do sredine Piranskega zaliva. Juri še sprašuje, kako bo odgovorila na vprašanja slovenskih ribičev, do kod lahko brez skrbi lovijo.

Ribiči našli spodbudne besede
Slednji so po poročanju Radia Slovenija podprli uredbo o ribolovnih območjih, pri čemer upajo, da jim bodo pristojni omogočili nemoten ribolov. Piranski ribiči naj se kljub uredbi ne bi podajali preveč južno, saj se bojijo za svoje premoženje.

Arbitraža pred vrati?
Hrvaška je v sporočilu za javnost navedla vse člene konvencije o pomorskem pravu, ki naj bi jih kršila slovenska uredba. Po vsem tem naj bi bil predlog, da državi vprašanje meje rešita pred mednarodnim pravosodnim telesom, še bolj utemeljen.