Glasovanje o kandidatu za predsednika DZ-ja Igorju Zorčiču je bilo tajno, za izvolitev je bila potrebna absolutna večina poslanskih glasov. Zamenjal je dozdajšnjega predsednika DZ-ja Dejana Židana. Ta je odstopil takoj po izvolitvi novega predsednika vlade Janeza Janše.

Zorčič je 14. predsednik državnega zbora od njegove ustanovitve leta 1992.

"Počaščen sem, da mi je bilo zaupano graditi na dediščini vseh, ki so na tej funkciji pisali zgodovino slovenskega parlamentarizma, demokracije in državnosti," je v govoru ob nastopu funkcije povedal Zorčič.

Poudaril je, da so poslanci prejeli glasove, utemeljene na različnih prioritetah, idejah in projektih – skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu, ustvarjanje bolj konkurenčnega poslovnega okolja, izboljšanje delovanje državnih in družbenih podsistemov. Veliko jih je, skupni imenovalec pa je, da bi bilo vsem v Sloveniji bolje, je dejal. Bolje pa bo, če bo DZ sprejemal kakovostne odločitve. "Za to pa moramo spoštovati pravila in postopke. Spoštovati moramo drug drugega in krepiti dialog. Sam bom v te cilje na tej funkciji usmeril vse svoje znanje in energijo," je dejal.

Govor je končal z besedami: "Srečno vsem, srečno Sloveniji."

Zorčič je poslanec od leta 2014, v prvem mandatu je vodil odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, v drugem pa prevzel vodenje poslanske skupine. Je tudi član mandatno-volilne komisije, odbora DZ-ja za infrastrukturo in ustavne komisije. Po podatkih Parlametra je eden izmed poslancev, ki se najvestneje udeležuje sej oziroma glasovanj, po številu poslanskih vprašanj in pobud pa je s šestimi precej pod parlamentarnim povprečjem.

Leta 1978 rojeni Zorčič je po diplomi na ljubljanski pravni fakulteti leta 2003 kariero začel v Zavarovalnici Tilia, nadaljeval pa kot pripravnik in strokovni sodelavec za kazensko pravo na Okrožnem državnem tožilstvu v Krškem. Delo je leta 2009 nadaljeval v odvetniški pisarni v Brežicah, kjer se je največ ukvarjal s kazenskimi zadevami, odvetniško službo pa je opravljal do izvolitve na poslansko funkcijo.

V državno politiko je vstopil ob ustanovitvi SMC-ja leta 2014. Po tistem, ko je njen ustanovitelj Miro Cerar napovedal umik z mesta predsednika stranke, pa naj bi tudi sam "zelo na kratko" razmišljal o kandidaturi za predsednika SMC-ja. A je nato za predsednika lani podprl Zdravka Počivalška, v stranki pa še vedno opravlja podpredsedniško funkcijo.

Po odločitvi SMC-ja za vstop v Janševo vlado je zagovarjal strankino odločitev in zavrnil očitke, da je SMC spremenil politično barvo in izdal svoje volivce.

Zorčič je sicer dejaven tudi v lokalnem okolju, saj je brežiški občinski svetnik, na zadnjih lokalnih volitvah leta 2018 pa se je potegoval za župansko funkcijo. Tedaj ga je v drugem krogu premagal dolgoletni brežiški župan Ivan Molan, Zorčiča pa je podprlo dobrih 45 odstotkov volivcev.

Poslanci sprememb volilne zakonodaje niso podprli

Pod predlog novele zakona o volitvah v državni zbor se je podpisala skupina 59 poslancev LMŠ-ja, SD-ja, SMC-ja, SAB-a, NSi-ja, SNS-a in Levice ter poslanca narodnih skupnosti, ki predlagajo ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu. Predloga novele o volitvah v DZ pa ne podpirajo v SDS-u, prav tako ne v DeSUS-u.

Po besedah prvopodpisanega Braneta Golubovića (LMŠ) bi z novelo uresničili odločbo ustavnega sodišča, ki je ugotovilo neustavnost 4. člena zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ. Omenjeni člen določa meje volilnih okrajev, po mnenju ustavnih sodnikov pa je neustaven, ker v številu volivcev po posameznih volilnih okrajih obstajajo prevelike razlike.

SDS jasno odrekel podporo, tudi DeSUS odklonilno do predloga

Da bi bil predlog sprejet, bi bilo potrebnih 60 glasov, torej bi predlagatelji potrebovali vsaj še kakšen glas iz DeSUS-a ali SDS-a. V tej stranki so podporo predlogu že jasno odrekli, medtem ko so v DeSUS-u napovedali, da bodo o tem opravili še eno razpravo na terenu. A je Franc Jurša v DZ-ju povedal, da v stranki svojega odklonilnega stališča do predloga niso spremenili. Opozoril je, da je ustavno sodišče sicer res kot neustavne spoznalo prevelike razlike v velikosti volilnih okrajev, a je tudi ugotovilo, da je trenutni proporcionalni volilni sistem, ki ga imamo v Sloveniji, "v celoti usklajen z ustavo".

Predlagateljem je očital, da si na račun morebitnih sprememb volilne zakonodaje obetajo višji volilni uspeh na naslednjih volitvah v DZ. "Popolno nehigienično in pravno sporno" se mu tudi zdi, da je bil predlog v DZ vložen po tistem, ko so se nakazale predčasne volitve. "Načelo je, da se volilnega sistema ne spreminja vsaj eno leto pred volitvami, tokrat pa se je nekomu zelo mudilo pod pretvezo odločilnega vpliva volivcev," je dejal.

V SDS-u po besedah Branka Grimsa novele ne bodo podprli, ker so prepričani, da bi vodila v še večjo centralizacijo države. Volilni okraji, ki bi jih ukinili, namreč omogočajo bistveno bolj enakomerno zastopanost terena s poslanci, je dejal. Opozoril je, da podeželje izumira, zato je treba narediti vse, da se ohrani čim močnejša "pokritost terena tudi v predstavniških organih".

Da novele ne bo podprl oziroma se bo glasovanja vzdržal, je danes napovedal poslanec madžarske manjšine Ferenc Horvath, ki je sicer podpisan pod zakon. Kot je dejal, svet pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, ki je bil v preteklosti naklonjen predlagani rešitvi, o njej nima enotnega mnenja.

Kaj so povedali podporniki?

Ukinitev volilnih okrajev in uvedba relativnega prednostnega glasu je sicer ena od dveh možnosti, s katero bi bilo mogoče uresničiti odločbo ustavnega sodišča. Druga možnost je preoblikovanje volilnih okrajev, kar pa se predlagateljem novele ne zdi realna možnost.

"Zgolj s spremembo meja volilnih okrajev bi lahko kaj hitro naleteli na enako težavo, kot jo imamo danes, saj bodo demografske in selitvene spremembe zagotovo privedle do tega, da bodo okraji čez čas znova postali neenaki in bomo imeli enak položaj kot danes. Zakonodaja, ki terja, da jo vedno znova spreminjamo, pa bi v naš pravni red vnesla zgolj zmedo," je dejala Tina Heferle (LMŠ).

V SMC-ju po besedah Janje Sluga ukinitev volilnih okrajev zagovarjajo, ker ta volivcem daje možnost izbire med različnimi kandidati iste stranke. Trenutno lahko namreč volivec podpre le kandidata, ki ga je določila stranka, po novem pa bi lahko izbiral med 11 kandidati s strankine liste, ki bi bila oblikovana na ravni volilne enote.

Tudi v SAB-u menijo, da po trenutnem volilnem sistemu volivec nima nobene možnosti, da bi odločal, kdo bo tisti, ki ga bo zastopal, saj lahko obkroži le tistega, "ki mu ga je vsilila stranka", je dejala Maša Kociper. Po njenih besedah imajo zdaj poslanci zgodovinsko priložnost, da to spremenijo, čeprav je glede na napovedano podporo podvomila, da se bo to tudi zares zgodilo.

"Predlog predvideva enak način volitev, kot ga poznamo pri volitvah v Evropski parlament. Praksa na omenjenih volitvah je do zdaj pokazala, da gre za obliko glasovanja, ki je volivcem razumljiva," je kot razlog, zakaj je novelo treba podpreti, navedel Matjaž Han (SD).
"Zakon ni idealen, je pa minimalen konsenz, ki prestavlja skupni imenovalec za 59 poslancev," je dejal Matej T. Vatovec (Levica). Nasploh meni, da je predlagana novela "v danih okoliščinah edina smotrna rešitev". Podobno po besedah Blaža Pavlina menijo v NSi-ju. Opozoril je, da je spreminjanje meja volilnih okrajev lahko zelo mukotrpno in občutljivo delo.

Tudi v SNS-u so po besedah Zmaga Jelinčiča prepričani, da je predlagana rešitev edina, ki ljudem omogoča, da izberejo najboljše kandidate vsake stranke.

Predlog uvedbe naborništva končal zakonodajno pot

DZ je sklenil, da predlog novele zakona o vojaški dolžnosti, ki znova uvaja naborništvo, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog je v prvi obravnavi podprlo 36 poslancev, proti jih je bilo 51. Poleg predlagateljev iz SDS-a so bili za še v DeSUS-u in SNS-u, proti so bili koalicijski stranki SMC in NSi ter preostali del novonastale opozicije. Predlog je tako končal zakonodajno pot.

Predlog novele zakona o vojaški dolžnosti so januarja, še preden je odstopil premier Marjan Šarec, vložili poslanci SDS-a. Predvideval je ponovno uvedbo šestmesečnega služenja vojaškega roka, v primeru ugovora vesti pa 12-mesečno opravljanje civilne službe.

DZ je prvo obravnavo o noveli opravil v sredo. Poslanec SDS-a Žan Mahnič je v imenu predlagateljev opozoril, da je število pripadnikov Slovenske vojske ob že siceršnji kadrovski krizi še vedno v upadu. Danes Slovensko vojsko sestavlja približno 6300 pripadnikov stalne sestave in manj kot 700 pripadnikov pogodbene rezerve, kar je bistveno manj od sprva načrtovanih 8000 pripadnikov stalne sestave in 2000 pogodbenih rezervistov.

Nasprotniki so večinoma poudarjali, da gre za kompleksen sistem, ki se ne spreminja čez noč. Levica je ob morebitnem sprejetju napovedovala referendum.

Potrdili resolucijo o varstvu okolja

Poslanci pa so že potrdili resolucijo o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030. Po besedah državnega sekretarja na okoljskem ministrstvu Marka Mavra gre za zelo pomemben strateški dokument, katerega temeljno izhodišče je, da sta ohranjena narava in kakovostno okolje vrednoti slovenske družbe.

Nova koalicija predlaga spremembe v sestavi nekaterih parlamentarnih odborov

Poslanske skupine strank SDS, SMC, NSi in DeSUS predlagajo spremembo v sestavi nekaterih odborov DZ-ja. Kot je razbrati iz obrazložitve, gre za začasen ukrep, saj da se bo po potrditvi vlade Janeza Janše naredil nov razrez delovnih teles.

Iz predloga sklepa, objavljenega na spletnih straneh državnega zbora, je razbrati, da nova koalicija predlaga, da bi v odboru za infrastrukturo, okolje in prostor ter v odboru za obrambo poslanski skupini NSi-ja namesto enega pripadla tri mesta.

Dodatna mesta v odborih bi pripadla tudi poslanski skupini SMC-ja. V odboru za pravosodje bi namesto enega zasedli tri mesta, v odboru za izobraževanje, znanost, šport in mladino pa štiri mesta namesto dveh.

V odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bi glede na predlog poslancem SDS-a namesto petih pripadlo šest mest, DeSUS-u pa namesto enega dve mesti. Ti dve poslanski skupini bi več poslancev dobili tudi v odboru za zdravstvo, in sicer SDS šest namesto pet, DeSUS-u pa dva namesto enega.

Šest namesto zdaj štirih mest bi poslanski skupini SDS-a pripadlo še v odborih za zunanjo politiko in kulturo.

Po besedah vodje poslanske skupine Levice Mateja T. Vatovca bi si nova koalicija s tem zagotovila večino za prihajajoča zaslišanja kandidatov za ministre. "To bo porušilo vsa razmerja, ki so bila narejena na podlagi volilnega izida zastopanosti v državnem zboru. To jasno kaže na to, kakšen bo odnos nove koalicije do nove opozicije," je bil v izjavi za medije ob robu seje DZ-ja kritičen Vatovec.

Razmerja so se v državnem zboru premešala po izvolitvi predsednika SDS-a Janeza Janše za novega mandatarja. Večino glasov so mu glede na napovedi zagotovile njegov SDS ter SMC, NSi in DeSUS, predvidoma pa so ga podprli tudi poslanci SNS-a in poslanca narodnih skupnosti.

Poslanci strank nove koalicije so prispevali tudi 48 podpisov pod predlog kandidature vodje poslanske skupine SMC-ja Igorja Zorčiča za novega predsednika DZ-ja po odstopu Dejana Židana s tega mesta.

Zaradi nove koalicijske večine se bodo karte premešale tudi pri vodenju in sodelovanju v parlamentarnih komisijah. Vodilne funkcije in večina članov v komisijah za nadzor javnih financ ter nadzor obveščevalnih in varnostnih služb namreč pripadajo poslancem opozicijskih poslanskih skupin.

LMŠ si želi članstvo v Knovsu

Vodenje komisije za nadzor javnih financ in okrepljeno članstvo v Komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) zanima LMŠ, je že v sredo povedal vodja poslanske skupine LMŠ-ja Brane Golubović.

V SD-ju se bodo o zapolnitvi mest v parlamentarnih telesih odločili, ko bodo na mizo dobili predlog razreza. "Po navadi je to neformalni posvet predsednika DZ-ja. Verjamem, da ga bo novi predsednik DZ-ja sklical takoj, ko bo zasedel svoje mesto," je ob robu seje DZ-ja dejal vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han.

Dodal je, da se v stranki zavedajo, da lahko vodijo največ eno izmed nadzornih komisij. Lahko pa po njegovih besedah v poslanski skupini zagotovijo kandidata za predsedniško mesto v vsakem delovnem telesu.

Han tudi verjame, da bo med novimi opozicijskimi strankami tako na vsebinski kot na tehnični ravni veliko sodelovanja, saj da so opozicijske stranke same razmeroma šibke. Ob tem je izpostavil primer zbiranja zadostnega števila za sklic izredne seje ali ustanovitev preiskovalne komisije.

O članstvu v Knovsu se v SAB-u po besedah vodje poslanske skupine Maše Kociper še niso pogovarjali, so pa člana v tej parlamentarni komisiji napovedali v Levici, ki v Knovsu v vladi Marjana Šarca ni sodelovala.

Moškrič namesto Janše

Namesto predsednika SDS-a Janeza Janše, ki je bil izvoljen za predsednika vlade, je v poslanske klopi sedel Janez Moškrič. DZ mu je potrdil poslanski mandat, Moškrič pa se je že pridružil poslanskim kolegom. Moškrič je v prvi izjavi za medije v DZ-ju poudaril, da je hvaležen in ponosen, da "je v Sloveniji zmagal razum". Kot se je izrazil, ga je v DZ pripeljal "veter spoštovanja in dialoga", v DZ-ju pa si bo prizadeval te vrednote širiti tudi med druge državljane in državljanke. V parlamentu mu bodo, kot je prepričan, koristile tudi njegove izkušnje samostojnega podjetnika, saj je "delo zelo pomembna vrlina vsakega posameznika".

Video: Posnetek četrtkovega nadaljevanja seje v več delih