Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je šele po sestanku s KPK-jem ugotovila, na kakšen način so bili pridobljeni podatki o honorarjih. Foto: BoBo

Nekdanja ministrica za izobraževanje Stanka Setnikar Cankar Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) odškodninsko toži, ker je marca 2015 objavila podatke o honorarjih, ki so jih od subjektov javnega sektorja od začetka leta 2003 do tedaj prejele fizične osebe. Setnikar Cankarjeva se je po višini prejetih honorarjev znašla na drugem mestu, po objavi podatkov pa je morala odstopiti s položaja ministrice za izobraževanje. Zdaj toži KPK, za katerega je prepričana, da za objavo podatkov ni imel pravne podlage.

Sodišče je danes zaslišalo informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in njeno namestnico Kristino Kotnik Šumah. Obe sta povedali, da je pred objavo podatkov na željo KPK-ja pri informacijskem pooblaščencu potekal sestanek, na katerem je uslužbence komisije zanimalo, ali omenjene podatke lahko objavijo. Po besedah Prelesnikove so jim na sestanku povedali, da gre po njihovem prepričanju za podatke javnega značaja, ki jih je torej dovoljeno objaviti, niso pa takrat še vedeli, na kakšen način jih je KPK pridobil.

Vprašanje o namernem škodovanju
Nepravilnosti so bile ugotovljene šele v inšpekcijskem postopku, ki so ga izpeljali po prijavi. Ugotovili so, da je KPK podatke pridobil, ne da bi pred tem izpeljal kakšen postopek, pa tudi, da jih je pridobil iz zalednih zbirk oziroma podatkov o prejemkih iz javnega sektorja in jih povezal s podatki o transakcijskih računih posameznikov, kar pa je "absolutno narobe".

Na vprašanje, ali je imela na sestanku občutek, da želi KPK podatke objaviti, da bo s tem komu namerno škodil, je odgovorila, da je "morda zaznala, da bi bilo to pet minut slave za predsednika KPK-ja", a dodala, da gre za njen "čisto oseben občutek". Namestnica Prelesnikove Kotnik Šumahova je nasprotno povedala, da sama ni imela občutka, da bi želel KPK z objavo komu namerno škoditi.

Stanka Setnikar Cankar je dejala, da jo je bolj kot objava podatkov zmotila interpretacija predsednika KPK-ja. Foto: BoBo

Na sodišču je bila danes zaslišana tudi Setnikar Cankarjeva. V ponekod zelo čustveni izpovedi je med drugim povedala, da je bila celotna zgodba zanjo zelo travmatična in stresna, saj je bila označena kot nekdo, za katerega obstaja sum, da si je nezakonito prilastil javna sredstva. Zaradi tega je morala odstopiti kot ministrica, na fakulteti, kamor se je vrnila, je morala študentom in kolegom pojasnjevati, da ni naredila nič narobe, na ulici pa je bila deležna vprašanj, kako si je lahko privoščila takšna izplačila. Pri tem je, kot je dejala, ni zmotila toliko sama objava, kot interpretacija, ki jo je ob tem podal predsednik Štefanec. "Bila sem izpostavljena kot nekdo, ki je prejemal dohodke, ki bi lahko bili nezakoniti," je dejala.

Po besedah odvetnice Nataše Pirc Musar se v Sloveniji pred letom 2015 ni zgodilo, da bi neki državni organ na tak način objavil tolikšno količino podatkov. Foto: BoBo

Zmotilo jo je tudi, da je bil objavljen napačen podatek o višini honorarjev, ki naj bi jih prejela od fakultete za upravo, kjer je bila zaposlena kot profesorica. Kot je dejala, so bili namreč v javno objavljena izplačila všteti tudi regresi, povračila potnih stroškov in podobno. Takšnih izplačil je bilo po njeni oceni za okoli 10 odstotkov. Zatrdila je še, da je za vse izplačane honorarje obstaja pravna podlaga in da je bilo delo tudi opravljeno.

Odvetnica zadovoljna z zaslišanjem
Po prvotnem načrtu bi morala biti na sodišču zaslišana tudi tedanja namestnica predsednika KPK-ja Alma Sedlar, a je bil predlog za njeno zaslišanje s strani Setnikar Cankarjeve umaknjen. Po današnjih zaslišanjih je državno odvetništvo predlagalo še zaslišanje Štefaneca, a je sodišče predlog zavrnilo, nato pa sklenilo glavno obravnavo. Pisna sodba naj bi bila izdana v 30 dneh po tistem, ko se bodo stranke v postopku seznanile s prepisom današnjih zaslišanj.

Odvetnica Setnikar Cankarjeve Nataša Pirc Musar je bila po današnjem naroku videti zadovoljna. Kot je dejala novinarjem, je Prelesnikova danes jasno povedala, da kadar koli gre organ v proaktivno objavo informacij javnega značaja, mora za to izpeljati ustrezen postopek. "Tega postopka KPK ni naredil," je dejala. Opozorila je, da se v Sloveniji še ni zgodilo, da bi neki državni organ na tak način objavil tolikšno količino osebnih podatkov. Na vprašanje, ali bo kdo za to odgovarjal, pa je odgovorila, da je to vprašanje za tožilstvo.