Obstoječa ureditev določa, da mora operater podatke, ki jih je o obstoječem naročniku dolžan hraniti, posredovati na podlagi ustrezne odločbe sodišča, in ne le na podlagi zgolj pisne zahteve, kot piše v sporni določbi. Foto: BoBo
Obstoječa ureditev določa, da mora operater podatke, ki jih je o obstoječem naročniku dolžan hraniti, posredovati na podlagi ustrezne odločbe sodišča, in ne le na podlagi zgolj pisne zahteve, kot piše v sporni določbi. Foto: BoBo

Sporna določba je neprimeren in neusklajen poskus policije, da bi kljub strogim, a jasnim zahtevam ustave legalizirala pridobivanje podatkov o identiteti komunicirajočih uporabnikov zgolj na podlagi pisne zahteve.

Urad informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec je namreč sodeloval pri usklajevanju zakona, potem pa, ko je vlada zakon kot usklajenega posredovala v DZ, "zgroženo" ugotovil, da ta vsebuje določbo, ki ni bila predmet usklajevanj.

Na skrivaj bi razširili pooblastila policiji ...
Določba 7. odstavka 166. člena po mnenju informacijskega pooblaščenca policiji daje možnost, da je za pridobitev podatkov o naročniku informacijskega priključka dovolj pisna zahteva, medtem ko zdajšnja ureditev operaterjem nalaga, da te podatke razkrijejo na podlagi ustrezne odločbe sodišča.

... pri pridobivanju podatkov o uporabnikih
Urad je prepričan, da je sporna določba "neprimeren in neusklajen poskus policije, da bi kljub strogim, a jasnim zahtevam ustave legalizirala pridobivanje podatkov o identiteti komunicirajočih uporabnikov zgolj na podlagi pisne zahteve".

Spreminjali že usklajen zakon
Urad informacijskega pooblaščenca še posebej izpostavlja način, na katerega se je sporni člen znašel v predlogu zakona, ki ga je vlada že potrdila, saj tisti, ki so sicer več kot leto dni sodelovali v procesu usklajevanja zakona, s to določbo niso bili seznanjeni in nanjo niso mogli podati pripomb. V uradu menijo, da obrazložitev člena ne daje nobenih konkretnih argumentov, ki bi takšno rahljanje režima pridobivanja osebnih podatkov upravičil.

Določbo opremili s trhlimi obrazložitvami
"Podtikanje določb z medlimi obrazložitvami brez usklajevanja z drugimi deležniki ne more in ne sme biti način, na katerega se v demokratični družbi urejajo pooblastila organov pregona," so sklenili v uradu in poslance zaprosili, da omenjene pripombe upoštevajo pri pripravi morebitnih dopolnil zakona.

Urad še posebej poudarja, da morajo biti pooblastila, ki jih država dodeli najmočnejšemu represivnemu organu, v državi nujna, učinkovita, natančno določena z zakonom in skladna z zahtevami ustave.

Policija ne komentira
Policija navedb pooblaščenca ne bo komentirala. Dejali so le, da je zakon že v zakonodajnem postopku in da so svoje pripombe nanj že podali. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pa je po odzivu policije zatrdilo, da ne gre za za vpogled v telefonske izpiske posameznika, ampak le za podatke o naročniku elektronskega komunikacijskega priključka.

Sporna določba je neprimeren in neusklajen poskus policije, da bi kljub strogim, a jasnim zahtevam ustave legalizirala pridobivanje podatkov o identiteti komunicirajočih uporabnikov zgolj na podlagi pisne zahteve.

Urad informacijskega pooblaščenca