Glede na zamujeno niti dva odstotka za obrambo ne bo dovolj, da bi se vsaj približali ciljem, ki jih od nas pričakuje severnoatlantsko zavezništvo, poroča novinar Radio Slovenija Robert Škrjanc.

Očitno bomo, kot ugotavljajo inšpektorji Nata, še naprej ostajali breme zavezništvu. Izgradnja prve bataljonske skupine je namreč prestavljena tja do leta 2030 in povsem logično je, da se inšpektorji sprašujejo, ali sploh obstaja volja za izgradnjo teh zmogljivosti. Eno bataljonsko skupino bi namreč lahko že zdavnaj imeli in to za okrog 150 milijonov evrov. Dokupiti bi morali 18 poljskih patrij z minometi, a so nekateri raje sanjali o skoraj 3x dražjih boxerjih, ter ob tem razmišljali o poslih in koristih, ki bi jih prineslo članstvo v Occarju ter vzdrževanje oklepnikov, kar bi opravljalo na novo ustanovljeno zunanje podjetje.

Ker to ni šlo, pa zdaj vrh vojske želi ohranjati obstoječe stanje, in se skriva za študijami, ki naj bi pokazale, kaj vojska sploh potrebuje. In kot kažejo dosedanje izkušnje, velikokrat nekaj takega, kar sploh še ne obstaja in je v razvoju, predvsem pa presega naše finančne zmožnosti. In tega ne bo popravilo niti 2 odstotka BDP-ja za obrambo, kot to predlagajo v Natu. Letos bomo za vojsko dali 1,04 odstotka, oziroma nekaj več kot 540 milijonov evrov, torej bi ob 2 odstokih za vojsko šlo več kot milijarda evrov. To pa je znesek, ki si ga Slovenija nikakor ne more privoščiti. Najprej nas pri tem omejuje fiskalno pravilo in bi torej morali ta denar vzeti drugemu proračunskemu porabniku, takšna poteza pa bi zagotovo sprožila tudi upor v delu družbe in zahteve po izstopu iz zavezništva.